30 za 30

Za mojih rosnih trideset se nas je točno trideset zbralo pred Jamo Pekel na pikniku, ki je bil čisto po moje. Poleg krasne čokoladne torte, ki je baje krasno uspela, sem ponosna še na lov na skriti zaklad. Takšen za velike otroke seveda. Super je bilo gledati, kako sta se dve skupini pod vodstvom kralja in kraljice fižolov zapodili iskat nož in lopatko za rezanje torte. Sicer sem že okoli druge zjutraj omagala, danes pa mi je žal, da je bilo vsega tako hitro konec. Ampak šele zdaj vem, da kakšen zalogaj je priprava dobrega piknika pa tudi kakšna zabava je potem to. Seveda ne bi šlo brez vseh, ki so se velikodušno izkazali in pomagali, zato vsem hvala!

 

 

Čisto prava

gusarka seveda. Čeprav je letos tole preganjanje zime skoraj prezgodaj, sem se odločila, da z mečem preženem vsaj sneg s pločnikov in temperature nižje od minus pet, da se bom lahko spet spodobno premikala s kolesom. Maska je poleg skrbno izbranega kostuma (po znameniti tehniki obrni omaro in oropaj nečakove igrače) zajemala še čisto pravo gusarsko ime Črna Smona, piratka iz Štepanjca, in specifičen (seveda tudi skrbno dodelan) način obnašanja, ki je bil viden v brezobzirni tečnobi, brežbrižnem ravnanju s predmeti (meč je tako vzela Metelkova) ter znižanih kognitivnih sposobnostih (nujno pozabi fotoaparat doma). Tako zdaj z veliko hvaležnostjo svojemu telefonu predstavljam še svojo himno, ki sta mi jo spesnili učiteljici glasbe in športne vzgoje, Milenca in Bredy, ter mi jo cel večer nadobudno prepevali. Heja bumbarasa, heja bumbarasa...

Ko boš prišla na Bled

Po več urah plesanja in nato treh urah spanja je pogled na s soncem obsijane gore in hiške v Bohinjski Bistrici neopisljiv. Potem pa za zajtrk blejska kremšnita, da dobiš moč za mižikanje v soncu, spogledovanje z racami in sprehod na grad ter okoli jezera. Za povrh pa v ozadju ves čas kraljuje in se nesramno šopiri zasnežen Stol. Pa kaj si sploh lahko še zaželiš...

V Yellowstone po medvede, kavbojce in mrzle noci

Nad Jenny Lake, Teton NP

Iz Utaha sva pobegnili na sever in se pred famoznim Yellowstonom ustavili v Jacksonu. Konco je prisel na vrsto najin zurerski duh. V Million Dollar Cowboy Bar sva kot pravi Cowgirls sedeli na sedlih ob sanku, pili pivo, cvekali s kavojci, wannabe kavbojci in bajkerji ter osvajali plesisce na cuntry ritme zivega benda. Skratka manjkali so nama samo se pravi konji...

Russ in Jasper

A samo do jutra! Srati kavbojc Russ nama jih je posodil, pololeg tega pa nama je za naslednja dva dni dal se prijatelja Paula in svojo prikolco. Noci so namrec postale neskoncno mrzle in moja spalka in vsi trije flisi so komaj naredili noci v sotoru znosne. So bili pa zato dnevi super! narava je postala bolj zelena, gozdovi borovncev in cista jezera kamorkoli si pogledal. In potem leni mosi v travi in pocasni bizoni, ki so v soncnem zahodu pocasi preckali najine poti.

Irena in Paul na Signal Moutain

V Yellowstonu so naju najprej pozdravile kolone turistov. Gejzirji in ostlala brbotajoca zveplena lepota ocitno pritegne mnoge (zaradi letosnje recesije pa se toliko vec americanov, ki s svojimi prikolicami zafilajo vse kempe ze tedne vnaprej!). Zmagovalni prizor za naju je sledil ponovnemu prometnemu zastoju in na sreco tokrat ne zaradi kaksne veverice, ampak crne mame medvedke in njenih dveh mladickov. Neskoncno kjut!


Za konec je bilo treba priti se nazaj v San Francisco. Vozile sva se skor dan pa pol, zdaj sva srecno namescene v Oaklandu pri plezalcu Stephenu, ki sva ga spoznale v enem od kampu. Tokrat vidiva SF v cisto drugacni luci in ga poskusava do konca uziti. Na zalost le se danes in jutri. Smrk-smrk!

Z bliščem nad zimo ali posebna misija: disko krogla

Začetek leta mi je Saša predlagala (no, v resnici ne vem koliko je bilo v tem predlogu prostora za ugovor), da se pa letos greva pusta bolj zares in zimo preženeva z bliščem disko krogle. Preden je beseda meso postala, je zahtevala še nekaj brain-storminga, debatiranja, raziskovanja, kompliciranja in nenazadnje kar nekaj ur trdega, a prijetnega dela.

Recept na kratko:
1. Kupi dva ogromna balona (ki jih seveda ni v redni prodaji).
2. Kupi več kot 1 kg navadne bele moke (polnozrnata se preiskušeno ne obnese) in jo zmešaj z vodo.
3. Priskrbi si dovolj časopisnega papirja (drugače v časovni stiski oropaj z dežnikom smetnjak za papir :) ).
4. S časopisnim papirjem namočenim v mokasto vodo oblepi vsaj 4 plasti okoli balonov, potem vajo ponovi z dvema plastema navadnega belega papirja.
5. Nalepi na posušeni krogli srebrne kockice (najlažje razrezana samolepilna alufolija, Merkur, 50 m).

6. Odreži spodnji in zgornji del krogle in se stlači vanjo (pomagaš si lahko tudi z naramnicami iz špage, ki jo zaviješ v alu folijo).


7. Naredi uhane iz mini disko krogel, napacaj pustno večerni mak-up malo, oblikuj malo zmešano frizuro, se posuj z bleščicami (fanti lahko kak del tu izpustite, vendar z zavedanjem gubitka pri zagotavljanju avtentičnosti maske).



8. Stlači se v kroglo (pomembno naporna točka! :) ). Iha!


9. Najdi dober plac za žur in se tam vrti in blešči do onemoglosti!

Še nekaj namigov:
Računaj več ur za kaširanje ene krogle, več dni za sušenje in dve uri za nalepke! Računaj na občudovane poglede in zaslepljenost od flešov iz fotoaparatov. Računaj na butanje in težko prerivanje v množici. Računaj na slabo stanje krogle in sebe drugo jutro :)

Rajanje

Forčn kukiji

Za moj okus smo moje postaranje odlično obeležili. Najbolj sem ponosna na za domače razmere luškan in zelo okusen katering, ki bi mi težko uspel, če ne bi pomagala Maruša aka carica ljubljanske kuhinje. Predvsem ji gre vsa čast in slava, da je poslušala moje kaprice in malo čudne ideje, kot so korenček namesto bobi palčk in turjenje borovnic v čokoladno torto. Kot da ni bilo to že dovolj, mi je spekla še piškotke sreče v treh barvah, v katerih je bila igrica za popestritev večera. Svašta!

Pridna Šuši

Malo se mi je sicer ponesrečilo pri zadovoljitvi moških želodcev, saj so fantje brezciljno iskali meso. Na srečo me je rešil sosed, ki je iz piknika prinesel tono čvapov in ajvrja, in rešil moj ugled dobre gostiteljce.

Zebrica in kačica

Ponosna sem tudi na vse pogumne, ki so se odzvali na dress code zahtevo in se ovili v živalske vzorce. Pa na tiste, ki so odrekli fuzbalu, ki so prišli, čeprav so bili neskončno utrujeni, ki so se od daleč pripeljali in seveda na tiste, ki so do konca vztrajali v Ortotu. Za mano je torej še en kul žur (in bo mogel zaležti za slaba dva meseca). Moja glava je od sobote olajšana za nekaj možganskih celic pa tudi nekaj skrbi, kako se bo stvar iztekla. Sem pa bolj bogata za čudovite spomine in še lepša darila, s katerimi se bom lahko važila doma in po svetu. Za radovedne pa še nekaj fotkic tu.

Gepartka

V preganjanju zime

Takole smo se včeraj v ritmih Zvončkov in trobentic lotili klicanja pomladi. Gala Hala je pokala po šivih od slovenskih viž, bolj ali manj pristnih pustnih mask in veliko dobre volje! Hm, kdo se ne bi včeraj pustil spreobrnit v hindujca ali vsaj za malo aretirat? Za radovedne pa še tole.

Res najdaljša noč

Pa sem le dočakala novo leto kot se spodobi z mojo najdaljšo nočjo ever. Začelo se je z valanjem po kavču, romantično komedijo, pršutom za želodček in vodko za glavo. Za pravo zabavo pa sva s s Petro šli tekmovanje pocukranih sms-jev, kajti tudi lepih želj je enkrat preveč, besedne zveze pa lahko postanje že prav smešne, ko se trudimo drugače povedati Pa srečnga pa zdravga!

Naslednja postojanka je bilo odštevanje z Zokijem, nazdravljanje z znanci in neznanci v gneči, iskanje mobilnih omrežij, strmljenje za ognjemetom in divji ples po tlakovcih z naključnimi veseljaki.
Ko se je mraz zdrinil čez dvojne debele nogavice, sem po neuspešnem poskusu osvojitve K4, odjadrala do tobačne na Oktobrov ples v maskah. Maske so se sicer kmalu v večini valjale po tleh, meni pa je bilo luštno, zabavno, ne preveč pijano, skupaj s skoraj vsemi mojimi najljubšimi, da sem se počutila, kot bi bil to moj lasten party. Po tem, ko nam je okoli pol osmih končno uspelo razveseliti organizatorje s svojim odhodom, se je stvar zavlekla še v pozni zajtrk s preresnimi debatami za skurjenje možganke in razbrazdane glasilke.
Zato me zdaj čaka nova naporna noč, ko moram nadoknaditi vse manjkajoče ure spanja, zato sem resnično vesela jutrišnjega dodatnega dneva za rehabilitacijo. Kako lepo, da živim v žurerjem prijazni državi!