Wild wild west ali od mlakuze do mlakuze

Midve in Delicate Arch v NP Arches

Evo naju po vec kot tednu dni spet v civilizaciji. V tem dobrem tednu sva uspeli obresti kar pet nacionalnih parkov divjega zahoda, se nauziti narave in se maksimalno sprostiti. Ko pomislim nazaj, se najprej spomnim ur voznje (ja za nama je ze vec kot 3000 km in med njimi valda tud slavna road 66) po pokrajinah, kjer ni bilo prakticno nicesar razen ravne ceste, hribov in morda celo rastlinja. Razen turistov ljudi nisva srecevali prav dosti, pa vseeno se nama je vecina domacinov zdela strasno nenavadna.

Pocitek na starinski pumpi ob 66v Hackberry-u

Najbolj resno sva vzeli Grand Canyon, kjer sva se na Irenino pobudo spustili dol do Kolorada, tam v kampu prenocili in se zjutraj neprespani v vrocini splazili nazaj gor. Sicer so naju strasili, da je pot izredno naporna in da rabis sabo hektolitre vode, zato je bil moj rukzak se mal tezji kot bi sicer bil. Kolorado je bil za kopanje premrzel pa sva se namocili v prvem potocku ki sva ga zagledale. Spanec nama je jemala zgovorna klopotaca v grmovju, so naj pa vsaj komarji pustili pri miru :)

Na vrhu Grand Canyona,

nekje spodaj 1500 m globoko pa reka Kolorado...

V ritmu iskanja novih mlahkuz za hlajenje v vcasih skoraj neznosnih temperaturah (poleg najine super klime v avtu, seveda) sva potem raziskali se Zion, Bryce, Capitol Rief in Arches. Povsod sva srecali kake prijazne zivalce (recimo rakuncka, zelo nebojece bambije, kolibrije...) in tudi kaj malo bolj nadleznega (skorpijoncki in cudna rec, ki je picila ireno). Vsak dan se je na sreco malo ulilo in nama olajsalo raziskovanje naravnih lepot.

Hlajenje/umivanje v Virgin Creek v Zion NP

Zdaj sva v Salt Laku, v najbolj cudnem hostlu, kar jih je moje oko kdaj ogledalo. Po njem se namrec sprehajajo sami stari ljudje, kot bi bile v domu za ostarele. Mocno upava, da nama vsaj mesto poleg mormonskih pridig obeta se kaj vec zabave in druzabnosti. Poljubcki in super foto material, iha!