Deveto življenje Luisa Draxa

Je komična kriminalka, ki je lahko všeč celo nekomu, ki kriminalk ne mara (npr. meni). Govori o devetletnem dečku, ki se mu kar naprej dogajajo nesreče, dokler zaradi usodnega padca v sotesko ne pade v komo. Komična in napeta zgodba se plete naprej v njegovi okolici pa tudi v njegovi glavi. Kaj me je prepričalo, da mi je knjiga všeč, kljub temu da ima buren razplet (le-teh res ne maram, ker mi dajo občutek, da gre za knjigo po filmu in zgodbo, ki bi lahko bila celo resnična)? Poleg simpatičnega črnega humorja, sem navdušena nad poigravanjem pisateljice Liz Jensen z nevrološkimi in psihološkimi vprašanji. Vprašanja budnosti, zavesti in komatoznega stanja so sicer precej znanstveno utemeljena, pa vendar kot pri večini problemov v nevrologiji ne morejo do dna. Kako pospešiti, da se človek prej ali sploh zbudi iz kome je danes še vedno neznanka. S psihološkega vidika me je presenetil dobro opisan kompleks ženske, ki igra vlogo žrtvenega jagnja, da bi dobila moškega, njegovo ljubezen in pozornost. Sicer ne vem, če v psihologiji res poznamo tak specifičen konstrukt ženskega vedenja, pa vendar je kot tak zelo dobro vpet v zgodbo. Knjigo priporočam samo v primeru, da trenutno nimate nobenega res pomembnega dela, ker jo boste težko odložili pred koncem.