Polhograjska Grmada seveda. Ker ni predaleč in na poti ni gužve. Ker me sprehod po njenih z reso obdanih poteh vedno znova nafila za naslednji teden. Ker sem jo danes prvič videla v snegu. Ker je kar na lepem pred mene skočil divji kozel in me butasto gledal.
6 komentarjev:
super! sem ponosna nate ;-)
Morm it kej pogledat moj Rožnik v snegu..
Hvala Andreja. Ampak men so hribi tako zlezli pod kožo, da mi je prov grozn, če čez viken ne grem na nobenga. Ja mam pa še vedno razmetano stanovanje in cunje na stojalu. Uf, ampak zdej me spet ven vleče... :)
Tudi moje nogice pogrešajo Mrzlico... pa se pljučke ne strinjajo:-( Šmrk-šmrk bo treba počakat (je zdravnik rekel, da nisem profesionalka in da se naj nič ne silim na hrib ali laufa)
ja, tja sem pa jaz tut šla parkrat s frendico. je res fajn. lepo lepo.
Sam tok da veš, da sem uspešno locirala tvoj blog! Zabavna reč :)
Objavite komentar