Post

Že naslednji teden je pepelnična sreda, ki za najbolj zagrizene kristjane pomeni začetek 40-dnevnega posta. Simbolizira Jezusovo postenje v puščavi, podobnega podviga pa se je lotil tudi Mojzes preden se je na gori srečal z Bogom. Skoraj vse religije poznajo eno od oblik postenja, z izjemo Sikhov. Navadno je namen očistiti telo in duha, da bi se lažje zbližali z bogom ali višjo silo. Nekateri se postijo iz medicinskih razlogov, drugi spet za dosego svoje pravice (npr. gladovna stavka), itd. Na primer jainisti poznajo ritualni post od vode in hrane, ko se prostovoljno odločijo, da bodo umrli. Temu potem ne rečejo smrt temveč Santhara. Tega ne smatrajo kot samomor temveč kot racionalno odločitev posameznika, da zapusti ta svet. V zadnjih dnem mu na poti v "nebesa" pomagajo drugi verniki, ki ob njem pojejo svete tekste.

Ko sem prvič poskusila s postom od določene vrste hrane, sedaj v postnem času to počnem vsako leto. Že nekaj let se postim čokolade, da si vedno znova dokažem, da sem lahko brez nje in ji neham pripisovati nadzemeljske lastnosti mamljivosti. Čeprav potem bentim, zakaj mi je za vraga tega treba, ko sanjam slastno čokoladno torto (ravno včeraj sem zagledala eno v podhodu Maxija, ki je ne morem pozabiti), je zanimivo, da potem za veliko noč sploh ne popadem po čokoladnih jajčkah in zajčkih. Ponavadi me potem še nekaj mesecev čokolada sploh ne gane, zato je čokopost postal moja rutina. Kaj vse se bo letos znašlo na mojem seznamu, še vedno vem, saj letos pomlad prehitro prihaja. Splača se posti tudi kavice in pravega čaja, pa alkota, mogoče sladic na slpšno... Muslimani se v svojem Ramadanu odrečejo še seksu in kajenju, česar raje ne bom komentirala, saj je konec koncev vsak post je namreč smiseln le ob pogostih skušnjavah:).