23 februar, 2008

In sva dosegli Krim z nogo...

S Petro sva danes lovili še lanske plane. Malo meglična sobota je bila kot nalašč za izlet čez barje, ki je ob borih sončnih žarkih dobilo čisto ta pravo čarobno vzdušje.Krima sva se lotili iz Iškega Vintgarja in očitno sva bili edini. Šele proti vrhu sva ugledali druge žive duše. So pa nama pot (ki se precej vleče) krajšali cvetovi teloha, ki jih je na tisoče. Sicer so že v zadnjih izdihljajih, zato sem mogla pohiteti s fotosešnom :). Na vrhu pogled na oddajnike in bunkerje ni bil ravno seski, pa tudi od razgleda ni bilo kaj dosti. Na srečo sva si uči spočili na nekaterih simpatičnih obiskovalcih in potem skoraj zaspali na spomladanskem sončku.Sveže nadihana in zmigana sem bila polna kuharskega elana. Tako je za kosilo padla nora rižota iz bučk in koromača, začinjena z limonim sokom, ingverjem, curryem in rdečo papriko. Priporočam!

4 komentarji:

Unknown pravi ...

Ja, res je bil simpatičen, in celo tako, da je omembe vreden:)
Sicer to kosilo na sliki ne zgeda lih, je pa bilo res zelo dobro!
No naslednjič pa Nanos.
Petra

andrejV pravi ...

Lepo, da sta se spravli. Očitno sta se fajn meli.
Ooo, Nanos je fajni. Upam, da vaju ne bo napihalo...rado piha tam gor :S

Anonimni pravi ...

Mljask! Mljask! Tale rižota vsebuje moje omiljene sestavine...

... če ti jo pripravi Simonca... potem mora biti??? :-) Se priporočam:-))))

Anonimni pravi ...

Zakaj pa ne:)

LinkWithin

Related Posts with Thumbnails