Zelo mi paše, da me nima noben pod nadzorom. V bistvu si mislim, da mi to paše. Ampak zadnje dni mi tale moja svoboda kar malo najeda. Ne vem, če si lahko predstavljate, kako težko se je zjutraj spraviti v službo, če te tam nihče ne pričakuje. Ali pa kako veselo in hkrati s polno mero občutkov krivde, se potem izmuzneš domov dve uri prej.
Ko sem kot najstnica razmišljala o svoji poklicni poti, sem se se precej nagibala k temu, da postanem slikarka. Glavni razlog, da sem opustila to bleščečo kariero (ah ne, seveda ne pomanjkanje talenta!) je bil ta, da si nisem znala predstavljati, kje bi zbrala vso samo iniciativo, da bi zjutraj vstala in potem cel dan slikala. Boring!
Tako sem se podala v vode, kjer je velika verjetnost, da se mi zmeša od drugih ljudi. Ampak zdaj imam slučajno tako službo, da sem sama svoj projekt. S katerim se drugim ni treba ubadati. Imam skoraj popolno svobodo. Jupijej! Tam čez dve leti naj bo sicer vse narejeno, do takrat pa: dekle znajdi se!
Pa se ponavadi ne pritožujem. Pride pa dan, kot včeraj in danes, ko se mi pač nič ne da. Pa noben me ne sili. In potem (skoraj) nič ne naredim. In potem se počutim bedno. In leno. In neučinkovito. In imam slabo vest. In potem se zjočem na Jakove rame. In je boljše, so druge stvari, sem spet srečna.
In potem je nov dan. In spet nova dilema, a naj zdaj grem v službo? Ali naj raje napnem kakšno slikarsko platno?
Tako sem se podala v vode, kjer je velika verjetnost, da se mi zmeša od drugih ljudi. Ampak zdaj imam slučajno tako službo, da sem sama svoj projekt. S katerim se drugim ni treba ubadati. Imam skoraj popolno svobodo. Jupijej! Tam čez dve leti naj bo sicer vse narejeno, do takrat pa: dekle znajdi se!
Pa se ponavadi ne pritožujem. Pride pa dan, kot včeraj in danes, ko se mi pač nič ne da. Pa noben me ne sili. In potem (skoraj) nič ne naredim. In potem se počutim bedno. In leno. In neučinkovito. In imam slabo vest. In potem se zjočem na Jakove rame. In je boljše, so druge stvari, sem spet srečna.
In potem je nov dan. In spet nova dilema, a naj zdaj grem v službo? Ali naj raje napnem kakšno slikarsko platno?
6 komentarjev:
Simona, LUNA, LUNA! Včeraj je bil dan za pozabit!
Jau!!
Pa sej ne morem verjet, da sem pozabila nanjo. Prav nerodno mi je da mi gre en teden na mesec skor v nič zaradi lune, hormonov in menstre. Tole se bomo mogli mal drugač zmenit!;)
mislim, da slikarsko platno za dušo ni slaba ideja ;-)
pa se meni enega ;-)
Pa danes še eden.
:(
ja! Nej se gre vse solit, zdej se morm prov prisilit da se spravim na aerobiko!Da o današnji učinkovitosti (razen jajc) raje ne govorim!
lahk se pa preseliš v indijo in za poklic malo ždiš ob cesti
Objavite komentar