Včasih se sprašujem, komu se imam za zahvaliti, da živim tako lepo življenje. Da mi prav nič ne manjka, da sem lahko doštudirala in zdaj delam, tisto kar sem si želela, da imam super ljudi okoli sebe in se lahko v prostem času ukvarjam, s čimer se mi srce zaželi. Ja, malo ima prste zraven moj optimizem, dobra volja in razviti možgani, če pa ne bi bilo pogojev v družini in družbi, bi se lahko za marsičem obrisala pod nosom.
Ker je moja šola bila zastonj, ker so me vpisali na plesne, k tabornikom, k verouku in še na sto drugih majhnih dogodkov, sem danes to kar sem. Zato sem mi zdi strašno smiselno, da ustvarjamo projekte, ki pomagajo ljudem, da se v tej ali drugi smeri razvijajo in po korakih zaživijo boljše. Sploh za tiste, ki se jim res sesuje življenje in zgubijo podporo, ki jo mi še imamo (družine in prijatelje). Eni izmed njih so tudi tisti, ki so bili prodani, nagnani, zaprti, zlorabljeni za delo ali druge še bolj mučne usluge. Ki so se morda zaradi napačnih odločitev v življenju usedli na napačen vlak ali pa so se na njem že rodili in si danes zaslužijo novo priložnost. In če so bili včasih drugi ključni za nas, bodimo zdaj mi za druge: tu (več pa tu).
4 komentarji:
Lepo si to napisala. In hvala za link: donacije.si bo zagotovo uporabljen.
Ja, niti sami ne vemo, kako fajn nam je.
Ka pa mogoče pomoč kakmu otroku v tujini? Zadnjič sem slučajno gledal prispevek o oni Mojci iz Indije, k ma šolo za revne in išče sponzorje otrok.
Sliši se zanimivo in zelo verjetno tudi denar se verjetno porabi za tistega, komur je namenjen.
Menda so letni stroški za šolanje takega otroka 200€.
Ja tud jz sem vidla ta prispevek. Ogromno je možnosti,kjer lahko pomagaš, da ne govorim koli rako je ljudi,ki rabijo pomoč.
Za Ključke navijam, ker sem malo pristranska...jah rada jih mam :)
Ups, tisto ni bila Maruša ampak jaz :) Očitno je treba pazit če pišeš komentarje iz računalnika prijateljic ...
Objavite komentar