Ob nedeljah zvečer imam skoraj vedno občutek, da živim le za vikende. Potem vedno sicer v ponedeljek ugotovim, da obožujem svojo službo, pa se kljub temu skremžim, ko v mislih preletim ponedeljkovo jutro s pudranjem od sončka ožganega nosa in iskanja primernih cunj za službo.
Kaj se je zgodilo?
1. V petek sem kupila nove copate za tek. Prodajalec se je zgrozil ob pogledu na stare in se čudil, da so mi tako dolgo zdržale. No luknja pri luknji je res že slabo držala moje nožice. Istih seveda niso imeli, tko sem imela spet priložnost da sem dve uri komplicirala, kateri bodo novi. Ni sem jih še sicer testirala. V soboto me je potrlo dejstvo, da zaradi izobraževanja ne bom mogla niti na DM ženski tek. Torej bom spet laufala zgolj za lastni užitek, čeprav bi mi malo popestritve res pasalo. Šmrk, šmrk!
2. V soboto smo se strokovno cel dan poglabljali v samospoštovanje in po domače smo debato z Jakom in Sašo potegnili še v dolgo kavo na nabrežju. Cel teden so mi po glavi že hodile misli o preteklosti in o tem ali sem bolj huda na ljudi, ki so mi pokraspali srček (beri me pošteno prizadeli) ali nase, ker sem jim to dovolila. Genijalni zaključek vsega tuhtanja je bila pritrditev slednji možnosti in ugotovitev, da zna ta malenkost kar fejst prispevat
3. In danes, v nedeljo, sva se s Petrco potepali po krasu. Tam na Snežniku sva pomalcale hudo dobre štruklje, posončile noske in pametovale na račun najine nezmotljive orientacije. Malo sva spet zagazile v sneg (kdo bi si mislil, da je na Snežniku sneg, če pa je na Primorskem :S), in pogledale do morja na eni in drugi strani Istre. Fotke na račun snega spet porazne, spomini pa na srečo daleč od tega.
Pa motivacija za prihodnost? Jah jutri bom nekako zdržala službo, potem bom tekla, se malo bolj spoštovala in nehala slikat sneg (naj to raj počnejo tisti, ki to znajo).
Kaj se je zgodilo?
1. V petek sem kupila nove copate za tek. Prodajalec se je zgrozil ob pogledu na stare in se čudil, da so mi tako dolgo zdržale. No luknja pri luknji je res že slabo držala moje nožice. Istih seveda niso imeli, tko sem imela spet priložnost da sem dve uri komplicirala, kateri bodo novi. Ni sem jih še sicer testirala. V soboto me je potrlo dejstvo, da zaradi izobraževanja ne bom mogla niti na DM ženski tek. Torej bom spet laufala zgolj za lastni užitek, čeprav bi mi malo popestritve res pasalo. Šmrk, šmrk!
2. V soboto smo se strokovno cel dan poglabljali v samospoštovanje in po domače smo debato z Jakom in Sašo potegnili še v dolgo kavo na nabrežju. Cel teden so mi po glavi že hodile misli o preteklosti in o tem ali sem bolj huda na ljudi, ki so mi pokraspali srček (beri me pošteno prizadeli) ali nase, ker sem jim to dovolila. Genijalni zaključek vsega tuhtanja je bila pritrditev slednji možnosti in ugotovitev, da zna ta malenkost kar fejst prispevat
3. In danes, v nedeljo, sva se s Petrco potepali po krasu. Tam na Snežniku sva pomalcale hudo dobre štruklje, posončile noske in pametovale na račun najine nezmotljive orientacije. Malo sva spet zagazile v sneg (kdo bi si mislil, da je na Snežniku sneg, če pa je na Primorskem :S), in pogledale do morja na eni in drugi strani Istre. Fotke na račun snega spet porazne, spomini pa na srečo daleč od tega.
Pa motivacija za prihodnost? Jah jutri bom nekako zdržala službo, potem bom tekla, se malo bolj spoštovala in nehala slikat sneg (naj to raj počnejo tisti, ki to znajo).
Ni komentarjev:
Objavite komentar