Zadnje dni imam skoz občutek, da se mi bo čisto malo zmešalo. Ker moja glava nit pet minut ne počiva. Če ne razmišljam o tem, kako naj napišem poročilo o projektu ali tuhtam kateri recept je najboljši za čokoladno torto, mi gre po glavi koliko vina ponavadi spije trideset ljudi.
Torej najpogostejša so vprašanja pod rubriko kdaj: kdaj gre letalo za Limo, kdaj bom narisala ilustracije, obdelala rezultate, šla v šoping, uredila zavarovanje, spakirala za v kolonijo, šla na kavo z Bojano... Potem sledijo vprašanja iz kategorije kaj: kaj zanima desetletne otroke, kaj bom oblekla v soboto, kaj imam za domačo nalogo pri španščini, kaj naj kupim Petri za darilo, kaj mi še manjka od prtljage za J Ameriko...
In ker sledijo še vsa vprašanja na kako, kateri, zakaj, kje itd. ni čudno, da se na koncu sprašujem samo še to ali lahko pojem celo čokolado, kar tako za dobro voljo in ali je dež dovolj dober izgovor, da se mi nikamor ne da in lahko ostanem doma pod kovtrom :)ali pa kaj takega...
2 komentarja:
Ne sliši se, kot da ti je hudo :)...
Ja Tjaša maš prav. Prav nič mi ni hudo, samo živčna in nemirna sem bila včeraj preveč. Potem sem premagala svojo lenobo, šla za laufat na Golovec in spet sem taprava. Ah kok mal včasih rabiš, en kos gozda, dobro družbo pa kapelj dežja...
Objavite komentar