Wellness ali edini liffe letos

Po tem, ko mi je z eno letno zamudo uspelo končno pogledati Darjeeling limited in se ob njem fajn narežati, sem dons zvečer (Bojanu na zahvalo) vidla prvi (in žal verjetno tud zadnji) film na letošnjem lifu. Ameriški neodvisni prvenec Wellness nekega Mahaffija ima gutpojnt, kako prikazat bedo piramidnih sistemov, but... Ne glede kako probam obrnit besede je skrajno mučno gledat več kot uro in pol, kako po srcu dober človek tone v pogubo. Sploh zato, ker s perspektive gledalca jasno vidiš nesmisel, bedo in prevaro, "junak" pa ima še vedno upanje. No, da film res lahko klasificiram kot naravni depresiv, poskrbijo še sneg, mraz, dobro portretirane osebe in zanič kamera. Priporočam torej ogled v maničnih obdobjih, drugače na lasno odgovornost.