08 marec, 2009

Lepota učenja

Čudovit vikend, kot nalašč za potepanje. Jaz pa doma, se poskušam učit. (če ne štejem kratkih pobegov na okoliške griče). Po zadnjem izpitu monstrumske nevrologije davnega leta 2007 sem si prisegla, da zdaj je bilo pa s temi "pivciživcev" dost za cel življenje. No, očitno sem se zmotila. Brez posebnega vnaprejšnjega opozorila se službeni seminar konča z 5 urnim preizkusom znanja - kakšen čudovit izraz za razbijanje glave in švicanje v roko.

Seveda me vsi sprašujejo, kaj se učim. Če poenostavim: spraševati. Vse kar vam pride na pamet. Predvsem to, kaj gre komu kdaj čez glavo, kako se o tem počuti, itd... Pa tudi težke in zoprne stvari. Katerih pa očitno ne dojemam več tako grozno. Ja človek se očitno vsega navadi. Saj po temule izseku iz zapiskov sodeč, me pomlad vesčas po malem prevzema.


Aja, pa tisti "naredite!" zgoraj levo se nanaša še na prejšnjo temo. Da ne bo slučajno kdo mislil, da kaj sugeriram :)

4 komentarji:

Simona pravi ...

No ja čist imun pa vseeno ne rataš. Ravnokar sem namreč pogledala film sedem duš in jokala zraven ko dež :)

Saša pravi ...

aja? js sem ga pa glih mislila dol potegnt.

Simona pravi ...

kar mirno ga dol potegni, saj ni grozen.meni kar všečen, če ga vzameš kot hudo fikcijo :)

PolonaP pravi ...

všeč mi je kako tvoje dobro razpoloženje negira samomorilske študije.

LinkWithin

Related Posts with Thumbnails