Kratko in sladko. Najlepši hotel, najlepši razgled. Dišeče morje. Irisi v popolnem razcvetu na vsakem koraku. Vse zeleno. Super družba, super debate. Nove ideje. Nova sodelovanja. Na koncu objemi in želje, da se čim prej spet vidimo, da bomo spet rekli kakšno močno, pocukrano in depresivno.
Pomembne ugotovitve:
1. Kopanje aprila v Jadranskem morju še ne pomeni nujno angine. Treba se je samo časovno omejiti in se potem fino segreti na sončku.
2. Hecno je, kako lahko imaš v skupini ljudi iz celega sveta, ki si jih videl prvič ali drugič, najbolj distanciran odnos s sodelavcem, ki ga kar naprej videvaš.
3. Nikoli naj ne bo tretja beseda v tvoji predstavitvi "partucularities" ali "visuospatilal-constructional abilities" ker je izgovorjava lahko ob blagi dislektičnosti in precejšnji živčnost slišati kot komični poskus posnemanja jeclavega profesorja.
4. Odločno odsvetujem pozabitev omembe imena uporabljnega testa, sploh če je tovrstne narave, da se ga rado pozabi. Vedeti potem samo prvo črko, se ne izkaže ravno profesionalno.
3. Hotelska kava je ne glede na to koliko zvezdic ima hotel, še vedno zanič (sicer čisto malo boljša od tiste na letalih pa vseeno nič več kot to).
In če se vsaka rajska dogodivščina konča s kolikor toliko realnim pristankom na trdnih tleh, sem tokrat kar fino priletela. Po obveznem poročanju ob čaju zvečer v centu, sem v globokem premišljevanju, kje naj se peljem domov, ker je Zaloška zaprta, precej mirno, a slabo zvozila ovinek in se zaletela v rumeno jajčko. Moj Piki bo tako po moji krivdi rabil nova zadnja vrata, jaz pa ekstra službo :). Ja vsaka šola nekaj stane. Mogoče to pomeni, da se bom po 10-ih letih končno naučila, da se mi ovinkov pač ne splača sekati :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar