09 maj, 2009

432 ena, go!

Naš ata se je pred mnogimi leti, ko je bil še mald in fit, podil vsako leto podil po PST-ju. Potem se je začelo pravo življenje, s trdim delom za vsakodnevni kruhek. Moja družina je postala resna in začelo se je kronično pomanjkanje časa. Rodila sem se jaz, mala tečka. Velika brata sta zrasla in zavijala z očmi, ko sem skakala gumitvist in njima po glavi.


Zdaj, mnogo let za tem, ko smo že vsi veliki, smo se prvič lotili nečesa skupaj. Moja pridna bratca sta tako prijazno upočasnila svoj tempo, da je njuna mlajša sestrica v glavi premagala še eno psihološko mejo, koliko lahko preteče. No, zdaj sem na 12 km z manjšim vzponom Golovec, ki je mimogrede noro lep od svežega zelenjenja. Not bed za mojo malenkost, tko da se že veselim novih premaknjenih mej, družinskih radosti in post-tekaških sladolednih užitkov!

4 komentarji:

andreja pravi ...

Čestitke!
Dobri ste bili!

bojana pravi ...

Joj, kako ste luštni...bravo za Primožičeve otroke. Vas je lepo skupi na kupu videt.

Simona pravi ...

Ja men se tud dopade :) tale fotka je skor zgodovinskega pomena :)

Urška pravi ...

cestitam ;)

LinkWithin

Related Posts with Thumbnails