Rabila je natanko deset sekund, da me je očarala. Tako zelo, da me je vrtela okoli prsta, kot ta glavna šefica. Pa ne samo mene. Vsi pri nas smo se trudili, da bi z njo vzpostavili odnos, kakršen ga pričakuješ, ko nabaviš psa. Np, Cini se je obnašala kot kraljica sveta in mi smo ji pustili. Skoraj šestnajst let, dokler se ni deset ni pred usodno sredo začela poslavljati. Kolikor grozno jo je bilo gledati vso ubogo, smo bili veseli, da smo se lahko od nje vsaj poslovili in jo do konca neskončno crkljali. Ostaja grozliv pogled na njene igrače, ki še ležijo po hiši. Tolažbo bo prinesel čas, pomaga pa obisk grobka v našem gozdu, objemi najbližnjih in neopisljiva vera v pasja nebesa.
3 komentarji:
Poznam te občutke in to bolečino, a kot si rekla, čas res celi rane. Ostajajo pa lepi spomini in nasmeški ob mislih na tiste skupne pasje vragolije.
In ja, verjamem, da ostajajo z nami.
na tej fotki ima pa Cini tako kraljevsko/ komandantsko pozo:)
Zelo ona!
O, Cini ... nisem vedel :/ Upam, da se ima lepo zdaj ...
Objavite komentar