19 februar, 2010

Peklenska pomaranča



Slovenska se lepo lupi, je brez pešk in ni čisto nič kisla. Celo ne kaplja ti po mašni srajci, ko jo ješ. Rojstni dnevi so odlični izgovor, da se lahko pocrklja kulturni duh ljudi, ki so preleni, da bi se drugače spravili v gledališče. Današnji vložen trud je bil poplačan. Ponavadi se bojim priredb, ker sem v pričakovanju nostalgičnih trenutkov in občutkov razočarana. Po moje se je Pograjcu obrestovalo, da se ni preveč naslanjal na Kubricka, zdi pa mi da sem zavohala, mogoče čisto naključno, pikico Lincha in Blade Runnerja. Vseč mi je bilo skoraj vse, najbolj pa plesni vložki, lepo prikazano nasilje, zabavni kustumi in pridih mladega slovenskega zanosa. Lahko bi si zdaj celo obljubila, da bom šla večkrat povohat malo kulture, ampak si bom raja prihranila bodoče občutke slabe vesti. Za vse tiste, ki se podobno preveč valjate pred računalnikom kot jaz pa še ena strašno dobro novica. Sneg pobira, kaže se trava in meni se joka od sreče. Ja, predstave in zime imam rada v kratkih vezijah ;)

2 komentarja:

Saša pravi ...

sej mi je kr mal nerodno.. ampak js niti filma še nisem gledala!
se mi je zelo dolgo valjal po računalniku, pa nikol ni prišel na vrsto in sem veselo stisnila delete, pa je.

Anonimni pravi ...

pejte gledat; super je. lp, bojan.

LinkWithin

Related Posts with Thumbnails