05 marec, 2010

Bang bang!


Kraj zločina: kuhinja, moja.
Čas zločina: rano jutro ob 7.50, začetek produktivnega študijskega dopusta z mislimi: "nič ne ustavi me".
Zločinec: palični mešalnik (prosim ne sprašujete podrobnosti).
Žrtev: moj levi kazalec, krvava kuhinja, prestrašen pes in udrena mlada dama.
Rešitelj: mlad kirurg in trije radovedni pripravniki na ljubljanski urgenci.
Posledice: boleče noči, delna začasna invalidnost in tretja sezona Mad Mena.
Spoznanja: z eno roko si je težko: zapreti modrc, tipkati in pobrati pasji drekec ter zraven govoriti po telefonu;
ter nemogoče: preobleči posteljnino, postaviti stojalo za cunje in olupiti mango, ki je lepo dozorel na okenski polici.
Prave prijatelje spoznaš po pripravljenosti pomivanja pasje posode.
Pozitivno:
razen izgovora, da ne morem posesati, še čakam na kozmične modrosti te življenjske izkušnje. Moj prst zgleda kot aerodinamično orožje kakšnega nezemljana (škoda ker je pust že mimo). Pa brazgotine so baje seksi.
Detektivsko vprašanje: Kako v takih razmerah stažirati pasjemu porodu, ostaja uganka. Seveda bomo poročali takoj po razkritju.

4 komentarji:

lili pravi ...

upam, da si že boljše

Simona pravi ...

hvala lili, se celi. ampak, danes si ne morem pomagat, da ne bi sanjala o sončnih dneh, ko se bom lahko spet sproščeno potepala na okoli :)

bojana pravi ...

joj boga reva...se mi kr smiliš...na fotki res zgleda kot, da ti fali pol roke...upam da boš čimprej brez gromozanske opornice.

Simona pravi ...

Hvala bojanči,
prst so mi zdaj že na manjše zašili, na srečo pa mi je falilo samo mičken mesa in kože, noht pa kost pa sta cela kot se šika :)

LinkWithin

Related Posts with Thumbnails