Dvojno žgana s plavalno kožico

Moj google reader je dosegel rekordnih tristo neprebranih objav, medtem ko sem se jaz po štirih letih spet šla čisto ta pravo morje. S kupom knjig, petimi pari kopalk, dvojnimi križankami in kremo za sončenje. Kristalna bistrina Jadrana me je spet tako navdušila, da sem zaliv v Stinici vsak dan z navdušenjem čez in čez preplavala. Med knjigami je zmagala Eleganca ježa in spet sem ugotovila, da lahko tako padem v knjigo, da pozabim na ves svet okoli mene.

Večji del počitnic sta mi poleg Puže družbo delala Irena in trimesečni Nal, ki je jokal manj kot jaz med rezanjem čebule. Čez vikend smo dobili moško okrepitev, šli smo se potepat na Rab in na povorko v Senj. Festival v Senju je sicer obetal obilo zabave, ampak prestrašen pes in dojenček res nista obvezna oprema, ko ga človek hoče žurat. Pogledali smo maškare in šli v mirni Sv. Jurij na kalamare in vino.

Za razliko od mene Puža nad vodo ni bila najbolj navdušena. Tačke je še mogoče namočila, potem pa je zdirjala nazaj v prvo senco. Če bi znala brati pasje misli, bi Pužine verjetno zvenele v stilu, da je tole morje kr neki: povsod je vroče, brez prave spodobne sence; ne sme se tekat (sploh ne po tistih lepih brisačah, kaj šele da bi se na njih lahko malo povaljal); ko si žejen, je tam polno vode, ampak je ne moreš piti ker je slana... Danes, drugi dan doma, vsa navdušena skače naokoli, medtem ko jaz previdno tipam tla, da bi videla, kje je pristanek v kruto realnost najmehkejši :)