21 september, 2010

Predaja


Priznam, ta vikend sem se vdala: poletja je nepreklicno konec. Vsi, ki smo ostali suhi, smo lahko bili srečni in hvaležni. Med drugim tudi za tuševe gumjaste škornje.


V nedeljo sem s težkim srcem do naslednjega poletja pospravila ene svojih najbolj omiljenih obuval: japonke. Še posebno indijske pašejo na mojo nogo kot ulite. Prve sem dobila v srednji šoli, ko je šla mami meditirat v indijski ašram. Po več letih nošenja so dočakali konec na rock otočcu. Izgubo sem prebolela šele nekaj let kasneje, ko sem si jih v New Delhiju nabavila za pol rukzaka :) Najljubše je letos zgrizla Puža in povedala, da je gre za usnje, odličnega okusa in kvalitete. Če gre kdo torej v Indijo...

6 komentarjev:

Anonimni pravi ...

jaz slišim klic Indije :) joj, kako me vleče ... z veseljem bi ti prinesla nove šlapke :) andreja

Simona pravi ...

super andreja! ko te indija začen vlečt, je definitivno čas, da jo obiščeš! pa seveda se priporočam!

bojana pravi ...

kaki lepi škornji, za povodenj ;P

Simona pravi ...

hvala bojana! Men so tud lušni, ko popestrijo deževen dan :)

Andrej pravi ...

mogoce js naslednje leto...ti jih predam, ko prides na obisk v SH...hehehe

Simona pravi ...

uuu andrej, z veseljem!

LinkWithin

Related Posts with Thumbnails