Malancana

je nova barva mojih las. Nekako ne ravno načrtovana, ampak precej paše na siva jutra, ki so se začela vrstiti. Ideja o naravno rjavi, ki se je realizirala v črno rdeči. To je nekako zgodba večine mojih podvigov barvanja doma. Pa še vedno me savinjske korenine in ustvarjalna žilica zadržujejo, da tega čarovniškega postopka ne prepustim frizerju.

Se pa vsakič nekaj novega naučim. Recimo, da ima kana čudežno lastnost, da poleg las pobarva še pol kopalnice (vključno z zaveso v banji). Pa tudi to, da imaš po kani krasne lase, debelejše in težje - ravno dve lastnosti, ki sicer mojim manjkata. In se spomnim, da pokloni godijo. Sicer se vprašam, ali ljudje kar tako trosijo pohvale ali meni dejansko najbolj pristajajo spremembe. Vsakič namreč, ko kaj spremenim, nekateri vriskajo, kako sem sedaj bistveno boljša. Vljudnost gor ali dol, egotrip vedno paše :)