Dopust ob koncu decembra je zakon. Videla sem Ljubljano podnevi in ponoči. Videla sem Pepelko na ledu z mojimi tamalimi, ki skoraj niso več mali. Dve družinski kosili, od tega samo eno z novoletno jelko. Od božičnih piškotov in čokoladnih muffinov niso ostale niti drobtine. Celo kartice sem sfiniširala, oprala cunje in nakupila darila. Pa kavice in kofetki ter sončni sprehodi s Pužo. In kaka bustasta komedija za zaspat. Kak fajn!
Pa pogled nazaj? Premetavalo me je. Ampak v dobrem smislu. Na koncu se je morje ravno prav umirilo. Stanovanje se je spet napolnilo. Prst se je za silo pozdravil. Pravi ljudje so mi v pravem trenutku res veliko pomagali. Hvaležnosti še preveč. Naprej? Sanj za drugo leto ne manjka. Od koncev do novih začetkov. Mogoče potep po najdaljši železnici. Mogoče nič posebnega. Če bo ravno tako polno sladkih objemov in smeha, bo super!
Pa pogled nazaj? Premetavalo me je. Ampak v dobrem smislu. Na koncu se je morje ravno prav umirilo. Stanovanje se je spet napolnilo. Prst se je za silo pozdravil. Pravi ljudje so mi v pravem trenutku res veliko pomagali. Hvaležnosti še preveč. Naprej? Sanj za drugo leto ne manjka. Od koncev do novih začetkov. Mogoče potep po najdaljši železnici. Mogoče nič posebnega. Če bo ravno tako polno sladkih objemov in smeha, bo super!
Ni komentarjev:
Objavite komentar