29 september, 2007

Skoraj ujeta


Z Bojčijem sva prejle skočila na Krvavico (909m). Gre za majhen, a zelo strm hrib, ki se je videl iz nekdanje hiše moje pokojne babice. Ko sem bila majhna, sem jo vedno spraševala, zakaj ima ta hrib tako čudno ime. Če me spomin ne vara, so jo tako poimenovali zaradi strmih rdečih skal. Te so rdeče sicer zaradi železa, včasih pa so verjeli, da so krvave. Žrtve naj bi bile uboge živali, ledenda pa pravi, da so čeznje pahnili tudi Veoniko Deseniško.

Strašljivo ime je upravičeno
Če sva po položni poti priskakljala gor kot zajčka, sva se dol odplazila tresočih nog. Za sestop sva izbrala namreč najbolj strmo pot, ki je zaradi preteklih deževnih dni ful drsela. Adrenalinsko je bilo predvsem prečkanje okna, saj so bile skale tako mokre, da mi je pošteno nabilo pulz.
Za povrh sva potem še dobro uro hodila do avta, tko da se je mirni sobotni izlet na koncu izkazal kot prava pustolovščina, katere rezultat je bil tudi skor polni rukzak kostanja.
Okno, skozi katerega sem komaj prilezla, ker je ful drselo.

10 komentarjev:

Tanja pravi ...

Bravo za podvig in varen sestop. Mokre skale so grozljive - res dobro, da ni bilo kakega zdrsa.

Se moram pa tudi jaz malo pohvalit: danes sem šla tudi jaz v hribe. Z Meto sva se nagradili za uspehe preteklega tedna in za sprostitev prehodili goro Oljševo, si ogledali Potočko Zijalko in Obel kamen.


"Najvišji vrh, približno 5 km širokega gorskega grebena Olševe je Golca (1929 m). Zahodni del Olševe meji na Avstrijo (Obel kamen - 1911m). Vrh grebena je tudi meja med Štajersko in Koroško. Z vrha je prekrasen pogled na severni del Kamniških Alp, Logarsko dolino, Raduho, Karavanke in na avstrijski in slovenski del Koroške. Olševa je znana po Potočki zijalki. Iz Solčave do vrha grebena je 3 ure strme hoje, iz Podolševe (Sv. duh) pa 1,5 ure."

O tem, kako sva lutali po Avstriji na poti navzdol, pa kdaj drugič. :)

Ninocka pravi ...

Jejhata, jejhata... Tudi mene je Mrzlca danes klicala, pa sem se raje obrnala v postelji, dvakrat potegnila dreto in spala naprej kot čevapčič;)

Čestitke hribolazci:)

Saša pravi ...

Sami hribolazci povsod naokrog. Js svoj klic gora še čakam.. In čakam..

Vseeno pa velika mera občudovanja tistemu delu kurnika, ki veselo vandra po hribih. Keep on the good work!

Andreja pravi ...

Saša, ce cakas klic gora...naj ti zaupam-zal, ga ne bo. no, vsaj pr meni ga ni bilo. trenutno slisis samo klic kur in upam, da te bo to spodbudilo za akcijo v naravi! :-)

Simona pravi ...

Najprej Tanja res fajn, jz se redko spravim tako visoko, tud za to ker ne poznam poti, tko da me mirno kdaj tud sabo vzameš. Sašek kar se pa klica gora tiče, tud jz ga nisem dočakala. Pol sem pa vse nekam poslala, šla vseen v hrib, bla ful tečna in lena, dokler mi ni kar naenkrat fajn postal. Pol si pa pečen!

Tanja pravi ...

Žal je res tako. Gore so neme. Klic pride iz nas samih - najbrž javkajo kaki palčki tam notri :)

In zagotovo se v vsakem oglašajo - samo pozorno je treba poslušat, kaj nam hočejo povedat.


Pa prijetno poslušanje.

Anonimni pravi ...

super, ti je ratal prilepit "tukaj nas je"...
andreja

Anonimni pravi ...

Draga moja Simonca, brezposelna si, pridni smo... kje so posti? Al večji del časa štrikaš?

;-) Sej vem, da maš ziher polne roke dela in si delovno aktivna. Samo malce te že pogrešam.

Lupčka Nina;-)

Anonimni pravi ...

OJ, si kaj razmisljala o spremembi barve "tukaj nas je"...

Simona pravi ...

Ne men je ta barva všeč, sem jo nalašč izbrala. Kaj ni vredu?

LinkWithin

Related Posts with Thumbnails