Tako vsaj pravijo. Pa se res vedno tudi kaj naučim ali pa le pridno plačujem in zvesto ponavljajoč svoje napake tavam po svetu. Nekatere prigode se vračajo v moje življenje kot v never-ending limonadi in jasno je, da sem vedno jaz režiserka te negledljivosti. Pa naj se to vidi v odnosih, ravnanju z lastno energijo ali kroničnemu zatekanju k lažnim zavajalcem, čeprav preizkušeno ne pomagajo.
Tako sem ta teden spet precenila svoje energetske kapacitete, da sem danes dopoldne obležala v rehabilitacijskem objemu svojega kovtra. Spet sem se uspešno izognila delovnim obveznostim in v ta namen skreirala kopico izgovorov, zakaj je boljše odloženo delo od narejenega. Se v končni fazi zatekla k čokoladni torti (mimogrede priporočam tisto iz zvezde), da si ponovno naberem moči.
In potem je padlo. Strašno spoznanje seveda. Kako spet razmetavam s svojimi sposobnostmi in ne izkoriščam svojih potencialov v lastno dobrobit. Vedro mrzle vode v obraz. Naj vendarle pokažem narejeno.
Spet bom plačala. Z nemirnim spancem, slabo voljo, tečnobo do svojih ljubih, čokolado okoli ust in konec koncev tudi s počitnicami za računalnikom.
Še malo pa bom šla protestirat pred boga naj ukine šolnino. Gre kdo z mano?
6 komentarjev:
Me, me, me, me!:-)
Šolnina je res drag špas. Še posebaj če često ponavljaš letnike!
Js se pa vedno čudim od kod ti energijo jemlješ..
Zdej vem, da si človek in tudi teb včasih kaže low batteries.
Se mal hecam..
Pa ne pozabta se naročit pr bogu, ko greta v vrsto stat. Baje je kr zaseden ;))
Sašek! res upam, da se hecaš. Valda, da men tud kaže kdaj low batteries (takrat ponavadi pišem poste :). Sicer pa je rehabilitacija pomagala, sem že v boljši formi za naslednji teden.
Ha, ha, ha!
bojan, kateri del je smešen?
tisti o ponavljanju napak; tako nase sem se spomnil in ti z nasmehom le pritrdil
Objavite komentar