Poskušala sem najti izgovor, zakaj zadnje čase nisem pisala bloga. Kakorkoli besede obračam naokoli, je razlog vedno isti, in sicer zato, ker samo še delam in žuram. Saj je fajn, ni pa to ravno podoba o sebi, ki bi jo rada pokazala tudi drugim. Nekoč dolgo nazaj sem si vtepla v glavo, da je odrasla oseba cela in zrela le, če ima družino oz. si jo ustvarja. Ta nota je prepletla tudi predstave o moji prihodnosti, kar je povsem koristno, da vem k čemu v naprej strmeti in s katerim vetrom se obračati. Da vsa omenjena predstava ideala morda ni tako strašno koristna za dobro furanje lastnega življenja, se mi je posvetilo pred kratkim. Opazila sem, kako so mi zoprna vprašanja, če že imam otroke, s kom živim, kaj delam v petek zvečer … Malo zato, ker mislim, da drugi drugače gledajo name, predvsem pa zato, ker ne zagotavljam svojih zahtev do sebe. Priznam, da me je pretreslo spoznanje o lastni krutosti do sebe. Kako se dobronamerna usmeritev sprevrže v pregon. Kako iz skritih prostorčkov, diktira moje razpoloženje, ko jaz tega sploh ne opazim. Kako ji slepo verjamem, da ima prav, in za skoraj nič na tem svetu ne pomislim, da za tem ne tiči absolutna univerzalna resnica.
Olajšana sem. Od ponovnega spoznanja, da tako ali tako nič ni tako zares potrebno za mojo srečo, da ne bi zmogla brez. Da lahko izberem eno ali drugo pot, pa bom prišla na koncu k istemu cilju. Ali sem morda že tam? V trenutku, ko nič ne zahtevam. Ko sem zadovoljna, da so stvari na vseh področjih v mojem življenju točno tam, kjer so. Ko sem srečna.
6 komentarjev:
Evo, vidiš, da žur pomaga!
Js pa cela nesrečna, ker nisem šla ta vikend nikamor, nobenega zanimivega osebka spoznala, se nič naplesala,..
Sej se mal hecam.. Sem pa zelo naspana in pripravljena na nove tedenske podvige ;))
ja ja, žur re pomaga. Še naspim se pa bo!
Kar se pa spoznavanja zanimivih osebkov tiče, sej veš, da so tisti iz žurov ponavadi precenjeni.
there is time for everything. meni je blo žur obdobje mega, zdaj mi je pa tudi. kot pa sama praviš, tudi če nimaš vsega, kar si misliš, da bi moral imeti v lajfu, lahko zelo dobro živiš. kdo ve. morda še boljše.
Sama modrost se vije iz tegale posta...
Go Simona! :-) Zajemi ga- življeje- s ta'vlko šeflo!:-)
to si pa tako lepo napisala... ne zelim biti pocukrana...ampak se je tudi mene dotaknilo ;-)
Iiii! hvala za lepe komentarje. pa še opravičilo ker jaz nič ne komentiram vaših blogov. V službi imam vse blokirano, ko pridem domov, samo na hitro preberem, ko kliknem na objavljanje komentarjev, moja povezava že tako štrajka, da me mine vse veselje do neta. Ampak, ampak! obeta se nam optični kabel - je že napeljan v stanovanje in potem bom tud jaz na veliko po moje pametjakovičila naokoli. Komi čakam!
Objavite komentar