Vceraj sva navsezgodaj zapustila Limo. Zelo v stilu, kot se za backpackerje spodobi :) , sva se z najbolj mozno luksuznim avtobusom odpeljala do Nazce. Vmes smo nepredvideno obstali za vsaj tri ure zaradi zaprte ceste. Nezadovoljni Perujcani so baje z zaprtjem cest demonstrirali po vsej drzavi. Na poti smo se ustavili tudi v Paracasu (luksozno naselje ob morju), kjer mi je uspelo pol ure vohati morje in pomociti roke v tihi ocen.
Tako sva malo pozno prispela v Nazco, ki slovi po figurah iz crt v tleh starih skoraj dve tisocletji. Gre za vec sto figur med katerimi so nekatere zelo preproste, druge pa predstavljajo zivali in rastline. Naredili naj bi jih takratni prebivalci na tem obmocju, tako da so odstranili kamne in zapolnili prostor s kamnino druge barve, ceprav nihce ne ve tocno zkaa. Najbolj impresonirajo njihva veliikost, saj so najvecje dolge tudi po 270 metrov in baje so celo vidne iz vesolja. Ker je seveda hoja po obmocju prepovedana, sva si jih danes zjutraj ogledala iz majhnega frcoplana.
Popoldne sva prebila v druzbi sopotnika iz letala, angleza Drewa, in skupaj smo se potepali po mestu ter pili tradicionalni pisco souer (tradicionalni koktejl iz zgane pijace, limete, vode, cukra in snega iz beljakov) na soncni terasi. Lusno da bolj ne bi moglo biti.
Jutri greva na najvisjo sipino na svetu Cerro Blanco (2070). Sicer ne veva, kako naj bi tocno tura izgledala, ker nama vsak drugace pove, zato sva rekla, da bova pac videla iz lastnih izkusenj. Seveda imam seboj vodica, tako da vas ni treba skrbeti, da bi ostala kot dva kaktusa na kupu peska. Za tiste, ki nama sledite s prstom po zemljevidu, zvecer imava let do Cuska, ker se bova kak dan privajala na visino in se bova verjetno tudi spet javila.
Besos!
Tako sva malo pozno prispela v Nazco, ki slovi po figurah iz crt v tleh starih skoraj dve tisocletji. Gre za vec sto figur med katerimi so nekatere zelo preproste, druge pa predstavljajo zivali in rastline. Naredili naj bi jih takratni prebivalci na tem obmocju, tako da so odstranili kamne in zapolnili prostor s kamnino druge barve, ceprav nihce ne ve tocno zkaa. Najbolj impresonirajo njihva veliikost, saj so najvecje dolge tudi po 270 metrov in baje so celo vidne iz vesolja. Ker je seveda hoja po obmocju prepovedana, sva si jih danes zjutraj ogledala iz majhnega frcoplana.
Popoldne sva prebila v druzbi sopotnika iz letala, angleza Drewa, in skupaj smo se potepali po mestu ter pili tradicionalni pisco souer (tradicionalni koktejl iz zgane pijace, limete, vode, cukra in snega iz beljakov) na soncni terasi. Lusno da bolj ne bi moglo biti.
Jutri greva na najvisjo sipino na svetu Cerro Blanco (2070). Sicer ne veva, kako naj bi tocno tura izgledala, ker nama vsak drugace pove, zato sva rekla, da bova pac videla iz lastnih izkusenj. Seveda imam seboj vodica, tako da vas ni treba skrbeti, da bi ostala kot dva kaktusa na kupu peska. Za tiste, ki nama sledite s prstom po zemljevidu, zvecer imava let do Cuska, ker se bova kak dan privajala na visino in se bova verjetno tudi spet javila.
Ni komentarjev:
Objavite komentar