02 julij, 2008

Predpotovalna mrzlica

Pogrešam jo. Nič me ne zvija ne stiska. No morda bo začelo. Pakiram sicer že malo, ampak leno, kolikor se le da. Občutek, da bo vse teklo kot po maslu je skoraj premočen. Ampak paše, da nisem živčna, paše spoznanje, da se ne sekiram več za vsako malenkost. O, se pa veselim. Dolgih praznih minut, ko ni potrebno, da mislim na karkoli. Lahko berem knjigo, se potopim v svet drugih, lahko zatavam vase, lahko si predstavljam življenje domačinov in si izmišljujem zgodbe. Lahko pa tudi ne. Lahko se samo izgubim v dolgih vožnjah, potikanju, čudenju, v vrvežu ulic in v miru narave. In na koncu vse vtise prinesem domov, da burijo mojega duha še kar nekaj mesecev.

4 komentarji:

Andreja pravi ...

ojla,jaz ponoci odpotujem...tudi tebi (vama) zelim SRECNO pot!UZIVAJ 100/h!!!

Rok pravi ...

Zdaj te pa verjetno ze mal grabi ta predpotovalna mrzlica, kaj?

Obcutki, ki jih opisujes, so res fantasticni. Naj trajajo cim dlje in cim vec jih prinesi nazaj s sabo.

Srecno in izkusenj polno pot ti zelim. Pa sem ter tja se kaj javi ;)

Simona pravi ...

Hja res je že malo čutim :) No saj zadnji čas, glede na to da je juti ob treh odhod. Valda se javim, isto pa velja zate in vse druge - čeprav si daleč stran vedno paše slišat novice iz domačih logov!

Tanja pravi ...

SREČNO, veselo, uživaško in ............................................. potepanje TI želim!

LinkWithin

Related Posts with Thumbnails