13 avgust, 2008

Bevenidos Simona

je pisalo na vratih, ko sem stopila čez vrata. Topli objemi domačih, začudene oči nečakov, sporočilca in navdušeno zvonjenje telefona so mi skoraj pomagali pozabiti na vdajo mojega telesca, ki je v znak protesta na konec počitnic odreagiralo z vročino, glavobolom, slabostjo, aftami in utrujenostjo.



Zadnji teden v La Pazu sem se prepustila mestu, dovolila da me potegne vase s svojim ritmom, prepolnimi tržnicami, zaprtimi muzeji in nočnim življenjem. V četrtek sva si privoščila še zadnji izletek, da sva pred dolgo potjo domov pretegnila svoje nožice. Pot od vasice Tuni do Črnega jezera (Lago de Negro) pa nazaj je bila obdana z lamami in ovčicami, simpatičnimi suhimi skupki trave, na trenutke pa tudi z mrzlim vetrom in snegom. Tako razgled na Pik Austria ni bil ravno veličasten kot sva ga pričakovala, sva bila pa vesela, da sva se zvecer vrnila v zavetje svoje sobice v La Pazu.

Me gusta La Paz...

In zdaj je vse že za mano. Seboj sem prinesla veliko novih izkušenj, nepozabljive spomine in se veliko takih, ki jih bom najverjetneje hitro pozabila. Kdo bi vedel, ali se bom čez eno leto še spomnila, kako preveč sladek kruh in navadni jogurt jedo v Peruju, smešnih sladkih kokic, talismančkov in posušenih živali, novih kombinacij salse, ki me jih je naučil Franchesco, spoznanj, da je timijan (oz. po njihovo munja) dobra naravna kontracepcija, blagodejnega učinka Andrejeve masaže, sladkosti čokoladnih tort, avokadovih sendvičev in naravnih sokov ter neposrečene kombinacije mrzlega pomfrija z mrzlim rižem. Upam, da se kmalu ne bom več spomnila na izgubljeno čelko in mp4 player ter da bodo za vedno pozabljeni tudi tisti trije izgubljeni kilogrami.


Pa vendar je bila celotna pot veliko več kot kot kup spominkov in spominov. Bila je šola za ego in šola lastne moči. Sprejemanje lastnih omejitev in spoznavanje mogočnosti narave. Sprejemanje drugačnosti in sprejemanja drugega. Tega pa ne srečo ne pozabiš. Sicer se kasneje ne spomniš, kdaj si zrasel, vendar čez leta vidiš, da si drugačen. Pa še vedno ne tako drugačen, da bi bil potešen tvoj popotniški duh. In kako dolgo bo miren, preden se bo spret ponovno začel zgledovati po novih destinacijah? No pustimo se presenetiti.



5 komentarjev:

andrejV pravi ...

To pa je reklama...bom kr s.p. ofnal...
Andrej masira, s.p.

Hehehe...mal heca.

Simona pravi ...

A bom povabljena na otvoritev? A bodo gratis kupončki za začetek? :)

andrejV pravi ...

Hehehe, se mi zdi, da si jih veliko že pokurla v zadnjem mescu ;)
Ampak kakšen se bo sevede še našel zate ;)
Hihihihi...

Anonimni pravi ...

Oooo...kako lepo je blo pa to napisan. Sem vesela, da sta se čila in zdrava vrnila domov...

Upam da se kmalu kej vidmo.

Simona pravi ...

O Bojček hvala! Jz tud upam, da se kmalu srečamo. Cmok!

LinkWithin

Related Posts with Thumbnails