06 avgust, 2008

Huayna potosi

Ce si lahko predstavljate kak super filig je, ko spezas na sestisocaka, si mogoce lahko predstavljate tud kak je filing, ko se manj petsto metrov pred vrhom odlocis, da te prevec zebe v noge in da ti je prevec slabo, da bi nadaljeval pot...


No, in sva se obrnila. Potem, ko sva v baznem kampu si grela noge, pila kokin caj, gledala soncni vzhod, gledala prebujajoco se Huayno potosi so me vseeno prepravljali pravi obcutki srece. Po drugi strani pa se nisem mogla nehat sprasevat, kaj sva naredila narobe. Od tega, da sva bila premalo pripravljena, da sva se prehitro dvignila in si nisva vzela casa za aklimatizacijo... Sva bila premalo vstrajna ali sva lahko ponosna tud na to, da se sva se pravi cas obrnila. Kdo bi vedel.
Zvecer sva pocrkljala svoj ranjeni ego s tecajem salse, kokinim piskom z ananasovim skom in zuranjem z lokalci v Mogo's baru in ponovno sem ugotovila, da se da z latinoti res super zurat. Ostajajo nama se trije dobri dnevi v Boliviji, ki jih bova probbala cim bolj izkoristit. Najverjetneje z mislimi, kako tezko se bo spet vrniti nazaj v vsakdanji ritem in kako lepo bo spet vas srecat!

4 komentarji:

andreja pravi ...

kljub vsemu ... BRAVO!!! se kmalu vidimo... do takrat pa UZIVAJ!!!

lili pravi ...

po moje sta bila samo pametna. s tako višino se ni za hecat. in da sta prilezla tako daleč: svaka čast!!!

Simona pravi ...

Hvala!
Sej ego je na sreco ze skoraj zaceljen :)
Drugace pa odstevava zadnje ure v La Pazu. Ce bo vse po sreci, prideva v ponedeljek v Slo. Od tam pa seveda sledi se zadnji povzetek potepa.
Polube vsem!

Katarina pravi ...

Benevidos a Ljubljana!

ko približno ujameš naš ritem, pa kej poklič.

LinkWithin

Related Posts with Thumbnails