Velikonočnica z maminega vrtaČe odmislim vse tiste odvečne kose potice, ki jih vsako leto pojem, mi je velika noč tak strašno kul praznik. Ponavadi je že do te nedelje vse razcveteno, ravno prav zeleno in sveže, da me kar razganja od pomladi.
Letos sem se veliko spraševala, čemu na čast si privoščimo vso to razvajanje. Tisti, ki smo gulili veroučne klopi sicer hitro zdrdramo, da je to največji krščanski prazni, da se praznuje Jezusov vnebohod pa da v ta namen žegnamo jedila, ki predstavljajo njegovo trpljenje. Pri nas je tako navada, da se v soboto popoldne vsa vas (seveda s kurnikom na čelu) zdrenja v cerkev, potem pa zunaj razglablja o najnovejših tehnikah barvanja jajc.
Tu se je letoš že začela prva burka v naši družini. Energije za presežek lanskoletnih umetnin nisem imela, zato sem pobrala ideje iz drugih blogov, po liniji najmanjšega odpora in s globoko filozofsko noto "nazaj k naravi" skuhala jaca v teranu, kisu in borovnicah. Meni so bila kar všeč, priznam da malo dolgočasna, jih pa nikakor ni mogla preboleti moja mami. No, če sem bolj natančna, ni mogla preboleti, da sem "stran vrgla" liter terana, češ kakšna škoda, bi ga pa raje spili. Toliko o spoštovnju tradicije pri nas in cenjenju mojih prispevkov k ohranjanju srčne kulture.
Vrnimo se nazaj k žegnu. Seveda je skoraj edini in resnični namen blagoslov hrane, je pa zabavno spet srečati že dolgo ne uvidene sovaščane. Še bolj zanimive so seveda novičke, kdo je rodil, umrl, shujšal, šel narazen... Skratka takšen pristen zbor vaščank me vsako leto znova primerno izobrazi in zato razumljivo zelo navduši.
Da zaključim ta malo razposajeni post. Če naša mami še vedno ne more mimo terana, jaz še vedno ne morem čisto razumeti, česa se naj na ta veliki dan veselim. Jedila naj spominjajo na trpljenje in to se mi pač ne sliši strašno kul. Četudi greš po tem v nebesa, tele zgodbice moji možgani nočejo kupit. Glede na to, da so Veliko noč praznovali že prej, kot čaščenje pomladi, in so jajca ter zajci simbol plodnosti ter pohotnosti, bi se mogoče tu našlo kaj zame. Recimo, da danes slavim vse novo razcvetele rožce in listke, pehtranovo potico, zadnjo plačo, metuljčke v trebuhu in vse tisto, kar jim sledi :)
P.S. Pri Rentonu sem izvedela nekaj najbolj fantastičnega! Če imaš za veliko noč oblečena nova oblačila, boš celo leto srečen! Kul, a ne? Le kaj se mi torej letos obeta :)
Letos sem se veliko spraševala, čemu na čast si privoščimo vso to razvajanje. Tisti, ki smo gulili veroučne klopi sicer hitro zdrdramo, da je to največji krščanski prazni, da se praznuje Jezusov vnebohod pa da v ta namen žegnamo jedila, ki predstavljajo njegovo trpljenje. Pri nas je tako navada, da se v soboto popoldne vsa vas (seveda s kurnikom na čelu) zdrenja v cerkev, potem pa zunaj razglablja o najnovejših tehnikah barvanja jajc.
Tu se je letoš že začela prva burka v naši družini. Energije za presežek lanskoletnih umetnin nisem imela, zato sem pobrala ideje iz drugih blogov, po liniji najmanjšega odpora in s globoko filozofsko noto "nazaj k naravi" skuhala jaca v teranu, kisu in borovnicah. Meni so bila kar všeč, priznam da malo dolgočasna, jih pa nikakor ni mogla preboleti moja mami. No, če sem bolj natančna, ni mogla preboleti, da sem "stran vrgla" liter terana, češ kakšna škoda, bi ga pa raje spili. Toliko o spoštovnju tradicije pri nas in cenjenju mojih prispevkov k ohranjanju srčne kulture.
Vrnimo se nazaj k žegnu. Seveda je skoraj edini in resnični namen blagoslov hrane, je pa zabavno spet srečati že dolgo ne uvidene sovaščane. Še bolj zanimive so seveda novičke, kdo je rodil, umrl, shujšal, šel narazen... Skratka takšen pristen zbor vaščank me vsako leto znova primerno izobrazi in zato razumljivo zelo navduši.
Da zaključim ta malo razposajeni post. Če naša mami še vedno ne more mimo terana, jaz še vedno ne morem čisto razumeti, česa se naj na ta veliki dan veselim. Jedila naj spominjajo na trpljenje in to se mi pač ne sliši strašno kul. Četudi greš po tem v nebesa, tele zgodbice moji možgani nočejo kupit. Glede na to, da so Veliko noč praznovali že prej, kot čaščenje pomladi, in so jajca ter zajci simbol plodnosti ter pohotnosti, bi se mogoče tu našlo kaj zame. Recimo, da danes slavim vse novo razcvetele rožce in listke, pehtranovo potico, zadnjo plačo, metuljčke v trebuhu in vse tisto, kar jim sledi :)
Enostavno mogla sem dodat še tale venček kur izpred cerkve.
Aja, pa skremženi obrazi so zarafdi močnega aprilskega sonc,
da ne bo pomote!
Aja, pa skremženi obrazi so zarafdi močnega aprilskega sonc,
da ne bo pomote!
P.S. Pri Rentonu sem izvedela nekaj najbolj fantastičnega! Če imaš za veliko noč oblečena nova oblačila, boš celo leto srečen! Kul, a ne? Le kaj se mi torej letos obeta :)
1 komentar:
lepo, da si dodala sliko, da vas vsaj v digitalni obliki vidim.:)
Objavite komentar