Pozor, grizem!

Po vseh mogočnih šubi-dubi in ultra znanstvenih teorijah, razglabljanjih na kofetih in analiziranjem čudnih sanj, sem se dokopala do hipotetične teorije, da se v mojem pokvekanem vratu in v meni na splošno zbira leta nakopičena in neizražena jeza (dovolite mi da vas prikrajšam za vse mogoče dedukcije, indukcije, sinteze in analize, ki so botrovale temu spoznanju).
Še tisti, ki me dobro poznate, veste, da več kot mirno povedati, da sem ful jezna, ne znam. Ne znam zaloputnit z vrati (no razen po pomoti, kar pa mi gre prečudovito dobro od rok), ne znam vreči mobitela v Ljubljanico ali kozarca v glavo tistemu, ki mu to gre. Hecno sicer, ker kar naprej kaj razbijem ali polomim, ampak na žalost nikol takrat, ko bi bilo to fajn zame. Lahko pa si predstavljam, da neskončno odleže, ko streseš jezo ven iz sebe in mirno odkoraš v svet.

No, in takole ko sem danes nekaj razdražena in tečna, brez da bi točno vedla zakaj, se mi pred očmi sprehajajo mili, nič hudega sluteči obrazi skoraj vseh, ki so me v zadnjem letu, dveh, treh razjezili. Kaj ni žalostno, da se vsega še spomnim? Namesto, da bi vsakemu par krepkih zabrusila, ohranila lepe spomine in šla naprej svojo pot.
No kakorkoli. Lahko, da se je res začelo že tam v davnem otroštvu .. bla-bla... samo naša mama se je lahko pri nas doma jezila ... bla-bla ... Simona na faksu potuhtala, da nikoli ni jezna in se potem to spretno naučila čutit jezo ... bla-bla ... pa ne tega izražat ... bla-bla ... In ker ne maram obešanja na izgovore, sem odločno sklenila, da bom to korenito spremenila.
Zato reeno opozarjam: odslej grizem, bentim, se derem, razbijam, mečem mobitele v reko (ok, samo ne svojih), bogatim svoj besednjak z najbolj mastnimi kletvicami, loputam z vrati, razbijam talarje in vas pošiljam najbolj možno domov. Vsi potencialni prizadeti si te besede z zlatimi črkami zapišite v srce, se naredite močno ponižne, kupite nov mobitel ter se ob tem dobro počutite vedoč, da mi pomagate na moji duhovni poti. Pojdite v trgovino in mi prinesite magnum z dvono čokolado, poglejte v oprano nebo in se veselite z mano mojega razvojnega napredka :)