07 november, 2009

O ljubezni in sreči


Dnevi v novem domku kar bežijo. Vsake toliko me kdo vpraša, če mi ne bo dolgčas in če se ne bom počutila osamljeno. In jaz vztrajno odkimavam, čeprav se zavedam, da sem krvava pod kožo.
No pa je prišel moment. Trenutku slabosti so pripomogli neprespanost, pms in gora nezanimivih člankov. Končno sem po dolgem času dočakala to svoje delu namenjeno popoldne za popestritev pa čajček in kakšen del butaste serije, ko se je zapletlo. Samo še na Šmakro, samo še kosilo, samo še posesam, samo še malo patetike preden se lotim dela. Takrat so se priplazile črne misli o meni in mojih vezah. O dolgih večerih, o mojih letih, o princih in žabah... Mirno sem se zalotila, kako se vsedam na vrtiljak, ki se bo vrtel samo hitreje, vse bo bolj brez smisla in prihodnosti.
Np, ne grem se peljat. Ne vem, verjetno je bilo za nas evolucijsko neskončno pomembno, da smo se parčkali in definitivno je to fajn in kul, ampak res mi ni jasno, zakaj me to, s kom spim oz. hodim tako zelo definitra. V resnici nimam nič proti, ampak me vsaj pet ljudi na dan vpraša po mojem ljubezenskem življenju. In jaz se to kar naprej sprašujem.
Bolj kot obračam misli, se mi zdi, da smo skoraj vsi včasih tako lačni občutka ljubljenosti, da bi ga jemali drugim in pisali protestna pisma bogu. Hecno pa je, ker ta občutek pri meni vseeno velikokrat ne kolerira z številom poljubov in sladki SMS-jev. Bolj z mojo dobro voljo, lepimi mislimi o svetu, pozitivno samopodobo in občutkom hvaležnosti. Zato sem vesela vseh tistih dni, ko mi uspe, da se spomnim tega, začutim in sem srečna. Simona, kako torej ljubezen? Jah, super! ;)

5 komentarjev:

tjasa pravi ...

Srečna ti...

Vitalka pravi ...

Sem Vitalka, sem pa tudi Simona, pa si mi tako poimensko blizu.
Sem se, ko sem te brala, spomnila na današnji razgovor s sinom (21).Malo sem ga provocirala z možgani na off, da sem sanjala, da bo v letu 2010 spoznam THE BEJBO. In je čisto pop...kaj da mu bo...kaj ga neki silim...in njegova najbolj običajna izjava, če mislim, da bo on tako kot jaz...!k Se je razburil ko hudič, jaz sem pa kar tako krneki ven butnila.
In ko sedaj tvoje misli berem, se mi zdi, da nas okolje ves čas nekako pili, kar občutimo kot nasilje, pa vendar je včasih potrebno, da ponovno razmislimo, kar smo že razmislili?

M pravi ...

Ah dej, taka vprašanja dežujejo vedno ... Mislim taka, ki dregajo nekam. Ljudje so pač taki in take moraš odpraviti točno tako, kot si napisala na koncu :)
Madonca no, kot da nimajo drugih tem, ki bi jih obdelovali skupaj s tabo. Jaz bi z veseljem čvekala raje na temo hribov in potepanj.

Ej punca, skozi eno uho noter in skozi drugo ven. Glavno, da imaš samo sebe rada.

Marko pravi ...

Hvala za res prijeten zapis.

Simona pravi ...

hvala za vse komentarje :)
@vitalka: maš prav, ni kar za preslišat tega, kar slišiš iz okolice, ker so ponavad glih ljudje okoli tebe tisti, ki zmorejo tvojo situacijo bolj jasno videti, kot jo lahko vidiš ti. In nas po malem pikajo, tko da hvala jim, a ne? :)

LinkWithin

Related Posts with Thumbnails