počnem vse po malem. Očitno mi to vse malo zapolni toliko časa, da manj blogam. Še vedno se prilagajam na Pužo (in seveda ona name). Po eni strani nama gre super, recimo že jemo vse vrste briket, sami skočimo v avto, ob dobrih dneh ne vlečemo povodca in ne spimo na kavču (navidezna bariera iz deke se očitno obnese :). Ampak ti mladi so seveda kreativni, ko je treba šokirat svoje vzgojitelje. Recimo Puža si je najverjetneje rekla, da bo Simoni treba fejst usta zapret in da bo šla kar na uno foro "Čuj ti, noseča sn. " Seveda ji je uspelo mene šokirati in zdaj poteka šnel kurs pasjega babištva in reorganizacije stanovanja, seveda skupaj z mojim nerganjem "Ne vem, če sva se midve to zmenile :)" Na srečo me kaj strašno ne skrbi. Obe imava že slonovo kožo, pa bova še to prebrodile.
Oskrba pasje nosečke in bo terjala od mene, da bom več doma in upam da bo to rezultiralo v moji povečani produktivnosti in mednarodnih objavah. Ta teden sem že uradno zgubila eno stavo, kdaj bom konec s svojimi obveznostmi in mislim, da me bo kazen dovolj osramotila, da se bom zamislila in končala, kar moram. Kje bom dobila majico z dekoltejem do popka, pa mi še ni jasno :), je pa res nefer, da se mi to zgodi ravno v mesecu, ko ne pijem alkohola! Nikol več si nič ne stavim!
Te dni pa se prilagajam še na malo bolj asketski način življenja. Post je del moje tradicije od osnovne šole in strašno zabavno si je izbirati, česa se bom lotila letos ter potem tegobe odrekanja deliti z najdražjimi. Kako sem zdržala, se bom hvalila tam okoli velike noči, naj pa povem, da me je na rit vrglo, kako dobra je zmiksana banana s skuto in suhami slivami. Ta čas naj bi bil namenjen obračanju vase in odrekanju tudi tistim stvarem, ki jih počnemo, čeprav nam je kristalno jasno, da nimamo nič od njih. Tako probam zamenjat večerne filme za lepotni spanec in nepotrebne skrbi za globoke mantre: Mladički bodo lušni in zdravi. Lulali bodo v kotiček s peskom in se do oddaje igrali samo v škatli. Pisanje člankov mi je v neskončno veselje. Tekanje po blatu in plundri krepi telo in duha. Surov korenček je bolj dober kot čokolada...
Oskrba pasje nosečke in bo terjala od mene, da bom več doma in upam da bo to rezultiralo v moji povečani produktivnosti in mednarodnih objavah. Ta teden sem že uradno zgubila eno stavo, kdaj bom konec s svojimi obveznostmi in mislim, da me bo kazen dovolj osramotila, da se bom zamislila in končala, kar moram. Kje bom dobila majico z dekoltejem do popka, pa mi še ni jasno :), je pa res nefer, da se mi to zgodi ravno v mesecu, ko ne pijem alkohola! Nikol več si nič ne stavim!
Te dni pa se prilagajam še na malo bolj asketski način življenja. Post je del moje tradicije od osnovne šole in strašno zabavno si je izbirati, česa se bom lotila letos ter potem tegobe odrekanja deliti z najdražjimi. Kako sem zdržala, se bom hvalila tam okoli velike noči, naj pa povem, da me je na rit vrglo, kako dobra je zmiksana banana s skuto in suhami slivami. Ta čas naj bi bil namenjen obračanju vase in odrekanju tudi tistim stvarem, ki jih počnemo, čeprav nam je kristalno jasno, da nimamo nič od njih. Tako probam zamenjat večerne filme za lepotni spanec in nepotrebne skrbi za globoke mantre: Mladički bodo lušni in zdravi. Lulali bodo v kotiček s peskom in se do oddaje igrali samo v škatli. Pisanje člankov mi je v neskončno veselje. Tekanje po blatu in plundri krepi telo in duha. Surov korenček je bolj dober kot čokolada...
4 komentarji:
Če bi se dalo ta tvoj attitude prodajat, bi ti po moje bila najbogatejša ženska na tem koncu sveta.
In če bi bila jaz moški, bi te pri priči povabila na zmenek.
Hvala Tjaša. Zardevam.
Sploh pa bom mogla še kaj prodajat, ker ob javno-sektorski plači se le s humorjem preživi :)
simona, to me je pa tako nasmejalo, da se moram prav lepo zahvalit. HVALA!
res maš super attitude.
Čestitke bodoči pasji mamici :P
Objavite komentar