25 marec, 2010

Krog življenja

Ostaneš brez besed. Ravno tak brišeš kri in kakce. Puža pa je itak največja carica. Mogoče bi koga zanimala zgodba o mojem dvotedenskem kotitvenem dopustu, da bo imela Puža oporo pri najtežji tretnutkih in o tem, kako se nič ni zgodilo. Pa potem o hitrem obisku seminarja o zdravljenju debelih otrok v Avstriji, ko se je zgodilo vse :) Ampak ob ljubkem stokanju in cmokljanju postane vse tako brezpredmetno. Prvi pogled nanju pa si bom verjetno zapomnila, kot še danes v živo slišim prodajalca, ki s prsti potrkal po tleh, da je po hodniku je pritekla Cinika, skoraj nič večja od tehle dveh mladih dam. In tudi že vidim, kako težko jih bo poslat v svet.

5 komentarjev:

tjasa pravi ...

Iiiiiiiiiiiii
:)

Marko pravi ...

Čestitke! :)

tjasa pravi ...

Uf, ja, itak, čestitke! Zdaj si prava pasja mama!

bojana pravi ...

ja res je Simona je postala pasja mama...čeprav zgleda naporno imam občutek, da si kr mal važna, ker maš take lepe carteke, ki jih lahko opazuješ,mi mamo pa sam tvoje fotke. ;P

Simona pravi ...

Hihi, jz se sicer bolj počutim kot pasji oči, ker me skoraj nič ni, pridem vsakih par ur, prinesem hrano, peljem Pužo ven in jih vse malo pocartam :)

LinkWithin

Related Posts with Thumbnails