29 april, 2010

Čar in draž samospoznavanja


Za hiter apdejt: zaradi vulkanskega prahu so moje nožice še naprej milo teptale slovensko zemlje, služile potni kruh slovenskega zdravstva, kradle slovenske sončne žarke in in se razgibavale po slovenskih gozdovih. Da bi bilo vse še bolj podobno pravljici, so moji radosti prispevali mali hitro-rastoči in party vikend.
In ko me je pomlad veselo vlekla za obe hlačnici in je bil za dodatek še dela prosti dan, si je moje telo reklo, da bi bil to krasen čas za virozo. Tako ta pravo z vrhunci grozljive zelene podobe v ogledalu in neprespanimi nočmi. Takrat človek ne more ne hodit, ne govorit (ajej ne vem, kaj je hujše zame) in ostane sam s svojimi mislimi, pričakovanji, strahovi, polno luno in lastno tečnobo. Jap, dovolj materiala za Freuda in Junga skupaj. Ker poštena psihoanaliza traja vsaj par let, poštena viroza pa par dni (sploh če odštejem še ure za črno-bele filmske klasike), so krajše poti skoraj nujne. Recept preprostejši od tistega za pasulj. Poglej in prepoznaj, kaj te iztirja pri sebi in drugih. Spoznaj da je vse to v funkciji ega. Sledi malo težji del: sprejmi in odpusti. Če ne gre, bodi vsaj hvaležna. Za karkoli, recimo halo-mama-zdravstvena-oskrba-na-domu, paracetamol v nizkih odmerkih, prešerne nasmehe mularije, sladka zdravilna sporočilca, knjige in filme za katere si drugače ne vzamem časa... Kako hecno, kar ne zmanjka dela :)

3 komentarji:

andreja pravi ...

simona, pošiljam koš zdravja!

Simona pravi ...

hvalaa, že deluje!!!!

Saša pravi ...

se strinjam, da je težko v preobilici časa. človek hitro kaj pogrunta, kar mu ni najbolj všeč.
no, samo da ti gre zdaj boljš!

LinkWithin

Related Posts with Thumbnails