04 april, 2010

Hvala

Za potrpežljive roke, ki se lotijo največje sklede motovilca na svetu, ga otrebijo, operejo in spakirajo za sabo.

Za orehovo potico, ki vzhaja le čez noč in zjutraj po sveže pečeni diši cela hiša.


Za sonček na Mrzlici in vetrc za Savinjo.


Za male in velike korenjake, ki se še ne sramujejo košaric in se znajo stisnit na kavču.


Pa za nadrobno nariban hren, sprehod s staršema, tradicionalni žegn s kurnikom, plastično kletko za prevoz mladičkov, prosti dan, napredovanje v službi, dolge debate in dober film.

3 komentarji:

Saša pravi ...

uf, kako hudo seksi zgledaš med zavijanjem potice. RES!

in kdaj misliš pojest ves ta kamijon motovilca?

po zapisu sodeč si imela pa vikend za zapomnit. Fino.

Marko pravi ...

Hvala za ta hudo pozitiven blog (in vse najboljše triletniku)!

Simona pravi ...

Hvala obema! Mal egotripa paše :)

Saši, seveda ni ta tona motovilca samo zame, distribuira se najprej na vse potomstvo potem pa še po nekaterih skrivnostnih ljubljanskih kanalih :) Drugače pa ga vsak dan pojem eno porcijo iz svojega deleža in komaj zdrži do petka :)

LinkWithin

Related Posts with Thumbnails