Brca

Evo, to pa je bila brca v rit. Ja res je, skoraj ne pišem več bloga, ker raje preživljam svoj prosti čas v službi :) No, ni čisto res, ko se mi uspe izmuznit delu, čoham Pužo, nabiram gobe in kostanj, pečem kruh (ja še vedno je aktualen), delam skuto, rešujem sudoku in jamram nad velikimi aftami.

Malo se mi je celo uspelo it potepat. Recimo prejšnji teden sem po več letih spet ugledala lepote Rogaške Slatine. Paviljon, kjer lahko za 2€ piješ mineralno vodo po mili volji je še vedno tak kot takrat, ko sem še hodila v vrtec. Hecno in nostalgično. Žal tu nekje ostaja tudi slovenska psihologija. Malo manj hecno.


Nostalgičen je bil tudi obisk jame Pekel. Ta tudi (in hvala bogu) ostaja ista, majna in krasna. Neskončno čarobno in domače.