Živa in zdrava iz New Delhija!

Dragi moji!
Najprej ful hvala za vse komentarje, res jih paše videt. Meni se res veliko dogaja, zato lepo po vrsti!

Najprej Istanbul. Ko smo prispele, sva se naredili neumni in zaprosili za hotel na letališču, čeprav naj ne bi bil vštet v ceno, in ja, dali so nama hotel s štirimi zvezdicami. Z nama je bilo se pet slovenskih plezalcev, ki so mogli prav tako en dan čakat na avion. V čast zastonj hotela smo si privoščili večerjo v povsem normalni restavraciji z ribami. Blo je ful dobro, pri računu pa smo skor skupi padl, cena je bila 710evrov!!!!! Po eni uri bunjenja in smo plačali polovico. Ja res dobr začetek, ki smo ga mogl zaliti s pivom.

Drugi dan sva imele v načrtu oged Istambula. Bilo je res noro lepo. Ze Modra mošeja me je čisto prevzela, potem pa Aya Sophia, ki me je pa res do konca zadela. Miks krščanske in muslimanske kulture, ti da misliti, kako je vse eno. Bilo mi je tako lepo, da bi lahko tam ostala cel dan!

Potem pa popoldne let v Indijo. Ko sva prispele ob treh zjutraj, sva mogle najprej na letališče za notranje lete, rekli so, da lahko takoj letiva na sever, cena je bla ok. Potem sva šle zamenjat denar in v tem času se je cena za let že podvojila. Tako sva vzele enega čez 4 dni in šle v New Delhi. Jaz sem kupla tudi povratno letalsko karto za Bangalore in plačala 100 evrov, kar je kr kul.
Potem sva šle v mesto in za 5 evrov našle sobo s kopalnico, ki ima sicer okno, vendar le-to gleda v jašek. Ščurkov ni, rjuhe so usrane. Potem sva prižgale tv in delale trebušnjake (res sva nore: po noči brez spanja in več urah organizacije). Kar naenkrat sva padle v komo. Zdej sva naspane, uspelo nama je urediti pot za jutri, da greva pogledat Taj Mahal. Sicer je vse zelo težko uredit, ker ti vsak drug tip na ulici želi "pomagati". Ne veš, do katere mere jim lahko zaupaš, ampak če se vsaj malo ne popustiš ne prideš nikamor. Zelo so užaljeni, če pokažeš nezaupanje (povsem drugače, kot sm navajena).

Okusile sva tudi že prvo indijsko hrano, prosile za čisto nič pikantno, pa seveda ni šlo. Bil je tofu v sladki omaki, jak!No pojedle sva lepinje, ki so bile zraven in probale čudn jogurt, ki bi bil užiten, če ne bi bilo v njem dveh tretjin sladkorja.

Tukaj je vroče, smrdi, včasih kar sapo loviš, smeti so po tleh, vse je usrano. Med vsem tem se sprehajajo čudovite zenske, oblečene v sarije kot bi bile v večernih oblekah, tekajo cortkani otroci... Med meglicami smradu vidiš čudovite zelene parke, ker zaradi monsuma vse ful poganja (na sreco danes se ni deževalo). Meni je tako noro, da vam ne znam opisat. Ne vem od kje ta ljubezen, na srečo so me je prejšnja potovanja precej pripravila na razmere v Deliju. Res sem vesela, da sem tu. Škoda le, da sem brez vas, ampak saj 40 dni hitro mine...

Poljube!