Narejeno do konca

Smrk, smrk... Pa je za mano moja prva službica na IKPP. V ponedeljek bom uradno brezposelna. To je bila moja prva redna služba sploh. Na začetku je bila pravi dril, da sem domov hodila s podočnjaki in nisem mogla spati od skrbi. Zdaj na koncu, je dejstvo, da hodim v službo, pomenilo le še to, da je treba prej kmalu spat in zjutraj zgodaj vstat. Človek se res vsega navadi.

Kar 70 odraslih in več kot 40 otrok se je potilo pod mojimi tečnimi vprašanji. Večine se še spomnim. V devetih mescih sem komaj spoznala svoje sodelavce in spoznala, da sem mela res fajn šefico. Več ali manj je bilo vse super razen seveda ... plače. Jah, zato sebom v ta mesec v upanju na službo z boljšo plačo, doma praskala, štrikala zokne za prihajajočo zimo in če boste res pridni, večkrat kaj napisala.