Kam so vse plastenke šle?

Razmišljala sem, da bi naredila nagadno igro za vas zveste moje bralce. Takole malo eko obarvano, da se spet malo pozelenimo. V iskanju časa na izvedbo, je bratec zavohal glavno nagrado (ogled filma Prazne steklenice). Seveda sem se ga usmila, žal pa zdaj ne bo nič z nagradno igro, ker nimam nagrade (lahko si gremo pa samo igro?).
Sem pa danes ugotovila, da bi morala definitivno zmagati moja mama. Ne samo, da bi ji bil film pisan na kožo, temveč tudi zato, ker je danes pokazala, da je ta prava eko frajerka. Bilo je torej nekje malo po dvanajsti, ko sva z Bojčijem mlastila solato in rožmarinov kruh, starša pa sta brkljala po kuhni.
Sinko Bojči: "Glej mala, mljask, dobili smo prospekt o zbiranju odpatkov, nič pa ne piše če lahko v zbirališče odneseš tud tvoj star računalnik, mljask?"
Mala: "Hm, mljask, po moje bi ga vzeli, mljask"
Sinko Bojči: "Pa kam dajo vse to, mljask?"
Mama Ida aka eko frajerka: "A vesta, da ko plastiko reciklirajo dodajo zraven neko snov, zato je potem črna in ni več primerna za živila, zato delajo iz nje tiste ta črne obešalnike, črne vrečke za smeti..."
Mala: "U, a res, mljask, mljask?"
Sinko Bojči: " A te črne plastike pa se potem ne da več reciklirat?"
Mama Ida aka že eko važička: "Da, da! Seveda se da! Potem iz nje izdelujejo cevi in takšne stvari:"
Mala: "Ta pa res ve! Veš mami bi morala zmagati na moji nagradni igri, ki jo sicer ne bo, ker se je že Bojan zagrebel za prvo nagrado. Pa itak ne bi videla, ker ne bereš mojega bloga.
Mama Ida aka firbec: "Pa ti dobiš kaj plačan, da pišeš blog?"
Mala: "Žal ne. Se pa ne bi branla."
Mama Ida aka jasnovidec: "Zakaj maš pa pol števc gor?"
Mala: "Da vidim, če me sploh kdo bere."
Mama Ida: "Pa te?"
Mala: "Jah od deset do dvajset na dan."
Mama Ida aka ponosen starš: "Toliko!!! Pol si popularna?"
Mala: "Ne mami, to je ful malo. Grejo pa nekateri večrat na dan na mojo stran."
Mama Ida aka glavna na vasi: "To ne morš verjet, da imajo ljudje tolk cajta za brat take bedarije."
Mala, sinko Bojči: "Gppp.."
Oči je raje modro molčal. Boljše, glede na to, da ne ve niti to, kaj pomeni blog. No zdaj veste, da vam nekje nekdo zavida vaš dragoceni čas, ko berete tukajpišeče bedarije. Medtem, ko moja mami neutrudno reciklira. Res bi jo mogla kdaj peljat v kino. Pa mimogrede še to: mislim, da je imela prav glede plastike. Na straneh Javnega Holding Ljubljana niso ravno natančni, pravjo pa tole: ...iz plastične embalaže se izdelujejo ohišja za kemične svinčnike in vžigalnike, različne cevi, tlakovci, vrečke, preproge, spalne vreče, avtomobilski deli in čopiči …
Kako pa je z starimi računalniki? Odpadno električno in elektronsko opremo je treba zaradi spremenjene zakonodaje zbirati ločeno. Zato je v zbirnem centru na odlagališču Barje postavljenih šest zabojnikov za zbiranje električne in elektronske opreme, med katerimi tretji (za ekrane) in četrti (za računalnike) že nestrpno čakata na mojo staro kišto.