Sardinija

Za mano je instant obisk Sardinije. Ker sem pravilno predvidevala, da se mednarodna konferenca malo razlikuje od mojih običajnih bakpack potepanj, sem imela težavo že pri pakiranju. Za štiri dni mi je skor zmanjkalo nobel cunj. Po prvi zadregi, koliko plačati postreška v hotelu, sem se hitro navadila na streženje od spredaj in zadaj.

Po prihodu v Cagliari, me je naprej zgrabil občutek osamljenosti, ki ga je na novo prenovljena hotelska soba samo še potencirala. Zato sem se kljub utrujenosti podala na lov za pitno vodo (minibar ni bil vključen v ceno). Ob poznih večernih urah je bilo že vse zaprto, zato me je toliko bolj potolažilo odkritje minimarketa z indijsko hrano, kjer sva s starim pakistanskim prodajalcem našla skupen jezik.

Konferenca

Drugi dan so občutki samote bili le še davna preteklost. Izkazalo se je namreč, da so ostali udeleženci konference neskončno prijazni, odprti in vedno pripravljeni na debato o mojih strokovnih problemih. Predstavitev mojega projekta so prefinjeno, nežno in konstruktivno zmleli, da jim bom po moje hvaležno, dokler se bom ukvarjala z njim. Na kratko rečeno sem se počutila kot riba v vodi, saj ne najdeš vedno tropa norcev, ki se je sposoben tri dni pogovarjati skoraj izključno o depri, psihi in diabetesu :)

Cagliari

Ker smo bili tako strašno delavno razpoloženi, je bilo za ogled mesta in okoliških lepot bolj malo časa. Vseeno sem vsako prosto urico izkoristila za potem po mestu ali joging do obale. Rajske plaže in flaminge sem videla le iz avtobusa, ampak so me definitivno prepričale, da se tja še splača iti. Samo mesto Cagliari je prestolnica Sardinije in se ponaša z neskončno simpatičnimi uličicami, ter parki (posebej ločenimi za pse).

Kulinarika

Ko nismo delali, smo jedli. Trije hodi plus sladica za kosilo, tam po pet predjedi za večerjo. Na mojo veliko srečo (in nesrečo, ko je bilo treba zjutraj na vago), skoraj ni bilo mesa, razen pršuta in jagnjetine. V glavnem smo jedli morsko hrano na tisoč in en način, med top so se na moj seznam uvrstili mečaričin krpačo, sipina solata in ribji brodet. Sardinijska kulinarika se od klasične italjanske razlikuje predvsem po manjši uporabi začimb (predvsem česna) z namenom, da se ohrani čim bolj naraven okus hrane. Opazen je tudi afriški vpliv, veliko je kuskusa in njemu podbne fragole. Na račun pridejo tud ljubitelji sira, malo manj pa tisti, ki prisegajo na zdravo hrano. O zelenjavi namreč ni duha, dokler posebej ne zaprosiš zanjo.

Takole kratko in sladko je bilo. Malo manj je sladko je sedaj vse cilje uresničiti. Manjka mi vikend, nagaja mi vneto grlo in če bi se dalo bi najraje kar spala in spala.