Pocitnice v Cuscu

¡Hola!

Ze tretji dan se potepava po Cuscu. No, ce lahko temu sploh recem potepanje, v bistvu se malo setava po mestu in bereva knjige. Andrej je bil predvcerajsnjem uradno krscen za backpacerja z blazjo zastrupitvijo s hrano, tako da mu je ljubsa blizina WC-ja kot kaksni bolj naporni podvigi. In ker zdravju najbolj koristi pocitek, sem si vceraj sama bistrila glavo po Cuscu.

Ujela sem festival na glavnem trgu, ki poteka vsako nedeljo in v ritmih pleh muske obcudovala peruanske otrocicke v solskih uniformah ter simpaticne postopajoce mlade turiste. Pila sem kavo na trgu in razmisljala o nicemer. Ujela sem maso v katedrali na glavnem trgu in se sprehodila do Jezusa na hribcku (prav vzgledno krscansko za nedeljo, a ne? - lahko nekdo to prosim pove ociju:). In v takem podobnem ritmu nadaljujem tud danes, najverjetneje se jutri, potem pa ce bo sreca mila ze ugledam pregresno dragi Machu Pichu.

Dolgujem vam se reportazo iz Cerro Blance. Pridruzilo se nama je se sest belgijcev, ki so sli na vrh sopihat, le zato da se bodo dol bordali. Pa sva se tud midva probala bordat po neskoncno lepih sipinah. Sipine pa so bile tudi neskoncno dolge, zato sem imela na koncu ze poln kufr peska in borda, sonce je bilo tud vedno bolj neusmiljeno, pred ocmi pa so se mi sprehajali kozarci vode (ki nama jo je nazalost zmanjkalo saj se je tura precej zavlekla). Tako res dobis obcutek kako lepa in kruta je lahko hkrati narava. No pa se nekaj slikc, za najbolj radovedne pa se Andrejevi vtisi.