In Treatment

Ko sem proti koncu dopusta ležala v La Pazu in zbirala pogum, da se spravim tuš, sem na hitro z ekrana ujela, da HBO predvaja nanizanko, ki povzema dogajanje v psihoterapevtski ordinaciji. Lahko si predstavljate, da se je moja psihološka dušica po vseh urgencah in kriminalkah tega noro razveselila.

Tako sem doma izvohljala, da gre za nanizanko In Treatment. V vsakem delu se ovije obravnava enega izmed klientov pri istem terapevtu, ki ga igra Gabriel Byrne. Če sem prav razumela je vsak peti del supervizija. Trenutno namreč nestrpno čakam, da se mi naloži še drugi del. Sicer je bolje ne hvaliti dneva pred nočjo in seveda so prvi deli nanizank bolj kakovostni itd. ampak zaenkrat moram priznati, da sem navdušena (ne vem koliko imajo s tem opraviti dolge brezdelne počitnice).
Seveda se bodo tistim, ki se na zadeve malo bolje spoznajo kmalu porodila vprašanja o vrsti terapije, osebnostni strukturi pacientov, korektnosti terapevtovih reakcij in še marsičem. Zelo verjetno se bo izkazalo, da zadeva kot pri kakšnem dr. Hausu in Forenzikih sploh ne zdrži najmanjše logike, pa je vendar gledljiva. Me je kar presenetila ocena 8,9 na imdb-ju, kjer sem vsaj pri filmih navajena nižjih ratingov.
Kaj zna zadeva še dobrega prinesti? Mogoče lahko pomaga razbiti predsodke o psihoterapiji, ki ji veliko (ne morete verjeti koliko) ljudi še vedno ima. Mogoče lahko koga spodbudi, da bo drugače pogledal na svojo situacijo.
In na koncu se vprašam, zakaj že nas nekatere žene poslušat zgodbe drugih. Od kje gušt gledat, kako se nekdo plazi čez svoje težave in katere stvari pomagajo, da je ta pot lažja. Je to čar katarzije in premagovanja ovir ali iskanja občutka moči ob težavah drugih. Karkoli že upam, da nas bo čim bolj zabavalo in pa tud kaj naučilo.