Jesen me ni nikoli preveč ganila. Preden uspem priti iz službe mi zdaj kraši dan kar pobegne. Je pa zato vsak ujet sončni žarek radost svoje vse. Včeraj, ko sem se peljala s kolesom iz službe, je popoldansko sonce pod kotom obsijalo javorjev drevored. Zadaj modro nebo in ples zlatih listov sta me pozivala naj znova razmislim o jeseni. Puža se strinja, nič ni bolj zabavnega, kot povleči palco izpod šumečega listja in skakati po gozdu. Goba sem, kostanj tja, no ja, morda pa se ji le pustim ujeti :)
Pestri vikendi so mi pustili nepozabljive vtise. Plitvička jezera so me napolnila, da sem zdržala še en delovni teden, obisk znancev iz Banja Luke pa je obudil nostalgične slike iz hiške moje babice, da bi skoraj ostala tam.
2 komentarja:
js lahko z lahkoto trdim, da je jesen moj najmanj priljubljen letni čas. pa sonce skozi zlate listke gor al pa dol!
super fotke, pa tista nostalgija se kar čuti skozi njih
Objavite komentar